Podjetje Baumit letos prvič sodeluje na Mesecu oblikovanja 2014 kot inovativna blagovna znamka z ustvarjalnim potencialom na področju oblikovanja.
Za svojo predstavitev so izbrali nadvse zanimiv in aktualen projekt, ki poseže v dejansko stanje bivanjske problematike v Sloveniji: skupaj z arhitekti so izdelali idejno prenovo starih stanovanjskih sosesk, imenovano »Bivanju dajemo nov obraz«.
Slika 1: Tesarska ulica na Prulah.
Slika 2: »Revolucionarni« predlog prenove bloka na Prulah.
(Slika 2: Arhitektura: Studio Krištof d.o.o. Avtorja: Tomaž Krištof, u.d.i.a. in Rahela Pahovnik, abs. arh. Sodelavci: Blaž Budja, u.d.i.a., Rok Jereb, u.d.i.a. in Nina Majoranc, u.d.i.a. (Jereb in Budja arhitekti d.o.o.) Prostorski prikazi: Vlado Avramović, u.d.i.a.)
Za izhodišče je podjetje izbralo podatke, da je v Sloveniji kar 61 odstotkov stanovanjskih stavb zgrajenih med letoma 1946 in 1985. Velik odstotek stavb iz tega obdobja je še vedno neonovljen. Te zgradbe so pogosto zgrajene iz materialov, ki ne ustrezajo več zahtevam sodobnega časa, pravilom stroke in energetski varčnosti. Zaradi neustrezne toplotne izolacije se višajo stroški ogrevanja in hlajenja, zaradi česar je večje tudi obremenjevanje okolja. Na koncu pa ne smemo zanemariti tudi neuglednega zunanjega videza, ki ga imajo te stavbe.
Ker se Baumit predstavlja širši javnosti kot inovativna in družbeno odgovorna blagovna znamka, vsebuje ideja obenem že tudi vizijo reševanja bivanjske problematike.
Nastala je na osnovi novejših doktrin urbanega razvoja: ob povečevanju števila mestnega prebivalstva je treba najprej zapolniti prazne prostore znotraj mest, šele potem širiti mesta navzven. Prednosti takšnega pristopa so očitne - na ta način ohranjamo kakovostne kmetijske ali naravne površine izven mesta, izognemo se gradnji nove komunalne in cestne infrastrukture, skrajšujejo se tudi dnevne migracije ljudi iz spalnih naselij do služb in nazaj.
V svojem kotičku na Mesecu oblikovanja predstavlja Baumit inovativen projekt zapolnjevanja praznih prostorov, imenovan »Bivanju dajemo nov obraz«.
Dva arhitekturna biroja, Studio Krištof in HišeRišearhitektura sta izdelala predlog celovite energetske prenove dveh starejših večstanovanjskih objektov v Ljubljan: revolucionaren koncept prenove delavskega bloka na Prulah, ter 'evolucijsko' zasnovano prenovo stanovanjske soseske v Šiški.
S koncepti prenove Baumit posredno skrbi tudi za ohranjanje arhitekturne dediščine. Podjetje je v idejnem konceptu združilo arhitekturno vizijo ter svoj nabor gradbenih materialov, ki zagotavljajo energetsko in toplotno učinkovito prenovo.
Prenova stanovanjskega bloka Tr 02 (Tesarska ulica, Prule)
»Revolucionaren« predlog energetske sanacije bloka na Prulah so izdelali v arhitekturnem biroju Studio Krištof. Zasnovan je inovativno in s ciljem, da obstoječa stanovanja in celotna stavba pridobijo veliko dodano vrednost.
Predlog zajema tako razširitev stanovanj z ložami, izgradnjo dveh novih etaž in celovito sanacijo stavbe. Po novi zamisli je vsako stanovanje širše za dva metra, nove površine pa se uredijo v notranje prostore ali zunanje terase.
Analiza obstoječega stanja
Kljub potencialno elitni lokaciji so bila na Prulah v zgodnjih 60. letih v skladu s takratno družbeno klimo postavljena blokovska naselja podstandardnih delavskih stanovanj, večinoma dveh tipov - podolgovatega in stolpičastega.
Projekt prenove obravnava tri podolgovate bloke, postavljene vzporedno enega ob drugem na rahlo nagnjenem terenu med Dolenjsko cesto in Prijateljevo ulico. Vsi bloki so popolnoma enaki. Zgrajeni so bili še pred sprejetjem prvih potresno varnostnih predpisov. Vsak blok ima po tri vhode in tri stopnišča, okoli katerih so nanizana po tri stanovanja na nadstropje, eno-, dvo- in trisobno, skupaj devet stanovanj na nadstropje. Dvigala ni, blok ima samo stopnišče. Stanovanjskih etaž je šest (dvignjeno pritličje in 5 nadstropij).
Posebnost bloka je zadnja etaža, v kateri so bile samske delavske sobe s skupno kopalnico, vezane neposredno na hodnik. Etaža je na sprednji in obeh bočnih straneh nekoliko umaknjena v notranjost, zato vsaj s sprednje strani ne prispeva bistveno k volumnu stavbe.
Poleg umeščenosti Prul v urbanem tkivu Ljubljane ostaja glavna kakovost naselja zunanji prostor. Med bloki so zadovoljivo velike zelene površine (parki, travniki, otroška igrišča, dve športni igrišči), ki po velikosti bistveno presegajo standarde današnjih novih blokovskih naselij. Zato se že pojavljajo težnje po pozidavi dela zelenih prostorov med bloki.
Posege na objektu na Prulah so arhitekti strnili v tri točke:
1. Obstoječa stanovanja
Obstoječa stanovanja se razširijo za nove lože ob obeh daljših stranicah bloka. Na ta način se vsa stanovanja razširijo v obe smeri za približno dva metra, nove površine pa lahko lastniki prosto preuredijo v dodatne notranje prostore ali uporabljajo kot zunanje terase. Lože so izdelane iz montažne kovinske konstrukcije, zato je njihova montaža hitra, čista in razmeroma poceni. Pred ložami so drsni stekleni paneli za možnost nadzora mikroklime.
Pred montažo lož se objekt protipotresno in energetsko sanira; na obstoječe obodne stene se pritrdijo karbonski trakovi ali paneli, obstoječo fasado pa se obda z dodatno termoizolacijsko kontaktno fasado.
2. Nova stanovanja
Preden se prične pozidava še praznih prostorov, je pametneje najprej povečati uporabne površine že obstoječih objektov. Te pridobimo z dozidavami, razširitvami, nadzidavanjem ter podobnimi adaptacijami.
Na ta način pridobljena nova stanovanja so namenjena prodaji, dobiček le-te pa obnovi obstoječih stanovanj. Ker so sanacije večstanovanjskih objektov velik finančni zalogaj za lastnike, se zdi tovrstna arhitektura ideja prenove nadvse pomembna tudi z ekonomskega vidika lastnikov stanovanj.
Arhitekti so za prulski blok predlagali naslednjo idejno rešitev:
na vrh statično ojačanega objekta se postavi dve etaži novih stanovanj: v prvi etaži šest komfortnih stanovanj s po eno teraso, v drugi etaži pa tri luksuzna stanovanja s po dvema ogromnima terasama. (V enako velikih etažah obstoječega objekta je sicer po devet stanovanj.)
Konstrukcija novih etaž je montažna sovprežna (jekleni nosilci in leseni paneli). Njeni prednosti sta kratek rok izdelave (hitra montaža) ter manjša obremenitev obstoječe konstrukcije bloka.
3. Skupni prostori
Vrhnja etaža obstoječega bloka postane vmesna etaža med novimi in obstoječimi etažami. V njej se poleg stanovanj uredijo skupni prostori, namenjeni vsem stanovalcem bloka: klubska soba, fitnes, pralnica oziroma kar koli v skupnem dogovoru in interesu vseh stanovalcev. Bloku se na zadnji strani doda tudi dvigalo, ki je namenjeno stanovalcem obstoječih in novih etaž.
S to idejno zasnovo se arhitekturni načrt spogleduje z nedavno preteklostjo, ko so mnogi večstanovanjski bloki v zasnovi že imeli klubske sobe, ki so služile različnim namenom, med drugim tudi druženju. V času vse večje individualizacije se zdi ideja teh skupnih prostorov zato pomemben prispevek k večji družabnosti in manjši osamljenosti ter izoliranosti stanovalcev.
Kako bi se stanovalo »kot v novem«, čeprav starem bloku, si lahko ogledate na Baumitovem razstavnem kotičku na Mesecu oblikovanja vse do 6. novembra 2014. http://www.mesecoblikovanja.com/
Podobni članki
