Vprispevku predstavljamo izkušnje graditelja, ki z vzorčnim primerom spada med precej novodobne, ekološko bolj osveščene primere.
Srečanje z investorjem
Elektronska pošta in v njej na videz nepomembna ponudba. »Na medmrežju sem na strani GI ZRMK EN SVET zasledil veliko število zanimivih strokovnih člankov na temo učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije. Ali vas zanimajo moje izkušnje v zvezi s tem?«
Človek se nehote ob takem sporočilu vpraša kaj pa lahko posameznik pove novega, ko pa se na tem področju vsak dan dogajajo zanimive stvari. Poklicna in človeška radovednost pa me prepriča, da dvignem telefon in pokličem tega, ki mi pošilja tako enostavno sporočilo. Na nasprotni strani telefona se oglasi gospod in se predstavi » Sem Doktor Dušan Florjančič iz Smokuča na Gorenjskem. V svoji sem hiši instaliral nekaj naprav in sistemov za izkoriščanje sončne energije«.
 Sprejemniki sončne energije. |
Dogovoriva se za ogled. Že na dostopni poti k lepo in z ljubeznijo urejeni enodružinski hiši, mi pogled na streho pove, da lastnik greje toplo vodo s sprejemniki sončne energije in pridobiva električno energijo s foto napetostno elektrarno. Na vhodu v garažo pa me pozdravi zunanja enota toplotne črpalke.
Pogovoru se pridruži tudi Branko Noč, dolgoletni direktor podjetja Kres, ki skrbi za daljinsko ogrevanje Jesenic in strokovnjak s področja energetike.
Izkušnje graditelja
Po uvodnih vljudnostih besedah izvem, da je dr. Florjančič dolga leta delal v Švici pri firmi Sulzer, kot diplomirani strojni ing. in tehnični direktor oddelka turbo črpalk. Poučeval je na Zvezni tehnični visoki šoli (ETH Zürich). Po upokojitvi se je za stalno vrnil v Slovenijo in pričel razmišljati o prenosu svojih izkušenj s področja energetike v domovino. Ni bil posebno zgovoren o svojih izkušnjah pri teh poizkusih, saj ni naletel na posebno sprejemljiva ušesa.
 Toplotna črpalka –zunanja enota. |
OVE v praksi
Pa se je odločil. Zakaj pa ne bi na svojem domu preizkusil in zatem tudi drugim pokazal, kaj pomeni uporaba obnovljivih virov energije za družinski proračun. Zdelo se mu je potrebno preveriti, kakšne so ovire na poti uresničevanja svojih zamisli. In tako se je začel »korak k soncu« kot sam poimenuje ta svoj projekt.
Postavil si je cilje
»S pomočjo sprejemnikov sončne energije (SSE) in toplotne črpalke (TČ) želim postati v čim večji meri neodvisen od fosilnih virov energije (kurilnega olja, zemeljskega ali utekočinjenega naftnega plina), pa tudi porabo dragocene električne energije za pripravo tople vode želim zmanjšati« je bil zastavljen cilj.
Fotonapetostna elektrarna
Z izgradnjo foto napetostne elektrarne želim pridobivati zeleno električno energijo, saj ima tak način proizvodnje električne energije več učinkov in prednosti. V prvi vrsti predstavlja prispevek k zmanjševanju emisij CO2 pri proizvodnji elektrike iz termoelektrarn in s tem izpolnjevanje kriterijev iz Kjotskega sporazuma. Vzorčni primeri dobre prakse lahko pozitivno vplivajo na bodoče investitorje v take naprave. Z ustrezno in spodbujevalno politiko cen za odkup tako proizvedene električne energije, lahko na narodnogospodarskem nivoju pridobimo privatne površine (strehe privatnih objektov) za proizvodnjo elektrike, s subvencijami za SSE in TČ pa zmanjšamo porabo kurilnega olja ZP, s tem pa odvisnost od uvoza teh energentov.
1. Korak SSE
Izvedbo načrtovanega projekta je načrtoval v smislu strategije malih korakov in postopnega uvajanja. Prvi korak je vgradnja SSE z uporabo moderne tehnologije, kjer pri ekonomskem vrednotenju, računa na pomoč države z nepovratno subvencijo v višini 24 % stroškov, upoštevajoč samo na nabavne stroške za SSE, odvisno od absolutne velikosti investicije. Odločil se je za vgradnjo cevnih sprejemnikov sončne energije ali vakuumskih, kot jih popularno ponujajo trgovci.
Rentabilnost investicije
Izračuni so pokazali, da je za pripravo tople sanitarne vode za potrebe njegove hiše potrebnih 4 m2 sprejemnikov sončne energije in hranilnik tople vode efektivne prostornine 240 litrov. Ker je streha orientirana močno na vzhod in ni najbolj primerna za vgradnjo SSE je izbral nekoliko večjo površino sprejemnikov. Tako v času, ko površino obsije sonce, dobi dovolj energije za ogrevanje vode do cca. 70°C. Izračun pove, da potrebuje okrog 8,2 kWh energije na dan, v kolikor porabi vso toplo vodo, ki je bila ogreta s soncem.
 Slika notranje enote toplotne črpalke. |
Sončni dnevi
Ob podatku, da v kraju sije sonce povprečno 220 dni v letu je izračunal, da potrebuje za ostalih 145 dni v letu še 1189 kWh električne energije (v najbolj pesimističnem slučaju) za ogrevanje vode. Na vprašanje koliko pa vas je to stalo, takoj pokaže tudi ekonomski izračun.
Dolga doba doda, a cene energentov se hitro spreminjajo navzgor in doba vračanja se krajša. Pa tudi življenjska doba takega sistema je 25 in več let, tako da računa na čase, ko se bo investicija povrnila in bo energija za ogrevanje tople vode zastonj. »Veste, nekaj je potrebno tudi investirati, da se na koncu kaj privarčuje«, pribije.
Celotna investicija je veljala 3000 evrov. Enostavna doba vračanja pa je v primerjavi s kurilnim oljem 13 let, utekočinjenim plinom pa 18 let.
2. korak – toplotna črpalka
Naslednji korak, ki žene radovednega profesorja v investicijo je vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje hiše z dodatno možnostjo ogrevanja sanitarne tople vode električnim grelnikom vgrajenim v hranilnik, kar pride v poštev pri nizkih zunanjih temperaturah (nižjih od. -6 do -8oC). Ker ima na strehi že sprejemnike sončne energije se odloči za povezavo med proizvedeno toplo vodo iz SSE in toplotne črpalke, ter s tem izkoriščanje že obstoječe toplotne energije, kar dodatno zmanjšuje porabo električne energije za pogon toplotne črpalke. Za ta primer vgradi dva hranilnika tople vode, in sicer za shranjevanje tople vode iz SSE, in ločeno za shranjevanje tople vode iz toplotne črpalke. Izbrana je bila toplotna črpalka zrak – voda. Za vgradnjo take toplotne črpalke ne potrebujete posebnih dovoljenj, mu pojasnijo na občinski upravi, kamor gre po informacije o potrebnih dokumentih, da bo vse po predpisih. Za razliko od drugih nosilcev toplote, kjer vam pridobivanje potrebnih dovoljenj odvzame kar precej veselja do izvajanja takih investicij.
TČ Alpha Innotech
Izbrana je bila toplotna črpalka proizvajalca Alpha Innotech (Nemčija) tip LW 80M – A z električno močjo 2,4 kW, ter toplotno močjo 8, 4 kW. Opozori pa, da se je, pri zelo nizkih zunanjih temperaturah (manj kot -12°C), izkazalo ogrevanje tople vode s toplotno črpalko za neekonomično. Zato je v hranilnik vgrajen tudi dodatni električni grelec moči cca. 2 kW. Pri namestitvi zunanje enote črpalke je potrebno biti pozoren na mesto vgradnje, saj črpalka ob delovanju proizvaja tudi določen hrup.
Tako je potrebno upoštevati nekatere omejitve in sicer: izolirana odtočna cev za kondenz mora imeti vgrajen sifon, in odtok naj bo izpeljan v kanalizacijo, oddaljenost od sosednjih objektov mora biti večja od 10 metrov, za preprečevanje prenosa zvoka na ogrevalni sistem pa je priporočljiva povezava z gibljivimi cevmi. Pri priključevanju toplotne črpalke na obstoječi ogrevalni sistem je priporočljivo povečati površino obstoječih ogreval, če seve da nismo poprej dodatno toplotno izolirali hiše. Za ogrevanje z radiatorji je bil izbran sistem ogrevanja 55/45oC. Pokrivanje potreb za ogrevanje s toplotno črpalko je 95% in samo v 5% je potrebno vključevanje dodatnega električnega grelca.
Vrednost investicije
»In stroški« , se je glasilo moje naslednje vprašanje? Investicija je bila težka cca. 8.000 evrov, kar pomeni vračilno dobo cca. 9 let.
3. korak – fotonapetostna elektrarna
Ko je ugotovil, da za delovanje obeh vgrajenih sistemov izrabe obnovljivih virov potrebuje električno energijo je padla še zadnje odločitev. Izgradnja foto napetostne elektrarne. Pobrskal je med ponudniki in izbral 10 panelov tipa Shell Solar ultra 165, kar pomeni 1,65 kW instalirane moči. »Potrebuješ pa še razsmernik, komunikator in elektroštevec«, našteva profesor Florjančič.
Od upravne dokumentacije pa samo projekt izvedenih del in greš lahko v boj za pridobitev dovoljenja za oddajo proizvedene elektrike v javno elektrodistribucijsko omrežje. Tu postane g. Florjančič nekoliko zamišljen, saj se spomni na težavice, ki jih je imel v boju z birokrati.
»Ali je res potrebno toliko administriranja« se sprašuje, nevajen tolikih administrativnih zapletov.
»Prav to odbija ljudi od uresničevanja idej za zmanjševanje rabe vseh vrst energije in večje uporabe obnovljivih virov«
Vrednost investicije
Na vprašanje koliko je stala taka elektrarnica pove, da je vložil v celoten projekt približno 11.000 evrov in da mu izračun kaže vračilno dobo okrog 14 let. V račun je vzel, da bo taka elektrarna proizvedla okrog 2000 kWh električne energije letno.
Zaključek
Kaj zapisati ob zaključku tega obiska? Gotovo je v Sloveniji še veliko ljudi, ki želijo doprinesti po svojih najboljših močeh k zmanjševanju vpliva rabe energije na okolje. Ta primer kaže, da se da z lastnim delom in dobro voljo doseči premike v tej smeri. Postavlja pa se vprašanje, ali je država Slovenija pripravljena in sposobna prisluhniti tudi takim družbeno odgovornim samograditeljem in ozaveščenim investitorjem, ki so pripravljeni svoja sredstva vlagati v učinkovitejšo in okolju prijaznejšo rabo energije in jim pomagati tudi s finančnimi spodbudami. Na ta način vložena finančna sredstva bi se hitro povrnila v obliki manjše rabe energijskih virov, za katere mora poskrbeti država z uvozom oziroma drago in okolju neprijazno proizvodnjo v termoelektrarnah. •
