Ball State Universitiy v Indiani ima 22.000 študentov in več kot 100 poslopij na površini 1.620.000 m2. Na tem zemljišču so še parkirišča, stadioni, športne dvorane, zelenice, parki in ribniki. Stavbe na zunaj kažejo na dolgoletno zgodovino univerze, znotraj pa so opremljene z najnovejšo hladilno – ogrevalno tehniko. Toplotne črpalke zemlja – voda so prvič vključili pred mesecem dni, sistem pa deluje brez motenj in pomanjkljivosti.
![]() Zemeljske sonde in toplotne črpalke univerze BSU grejejo in hladijo 67 stavb – prihranek 2 milijona dolarjev letno |
3.603 zemeljske sonde
Vrtine z vstavljenimi vertikalnimi sondami so postavljene pod zelenicami in parkiriščem in niso vidne. Globoke so od 120 do 150 m in imajo premer 13 cm. Podzemski cevni sistem in povezave med sondami so skupaj dolge več kot 1.600.000 m. Cev v obliki črke »U« je potopljena v vsako vertikalno vrtino in nato zalita z redko betonsko malto, ki omogoča odličen toplotni stik med cevjo in zemljino. Običajno cevi napolnijo z mešanico vode in glikola, da preprečijo zmrzovanje, v tem primeru pa se v sistemu nahaja samo čista voda.
Razvod brez glikola
Dve podpostaji sta vlečna konja celotnega sistema in bosta toploto ali hlad pošiljali po cevnih sistemih do stavb univerze. V njiju se nahajajo toplotne črpalke in toplotni izmenjevalci energije med vodo iz sond in zaprtim sistemom črpalk, ki bodo pozimi odvzemale toploto zemlje, poleti pa njen hlad. Vode iz zemeljskih sond pred vračanjem nazaj v zemljo nikoli ne bodo ohladili pod 5,5 °C, zato dodatek glikola ni potreben. Vodo v predtoku za ogrevanje stavb pa bodo ogrevali na največ 65 °C, saj so ogrevalni sistemi nizkotemperaturni in delno toplozračni, zato višje temperature niso potrebne. Sistem je prilagodljiv, zato bo iz tal odvzel samo toliko toplote ali hladu, kot ga tisti trenutek potrebuje. Vse stavbe so opremljene s toplotnimi podpostajami in krmilnimi sistemi, ki iz glavnega voda odvzemajo samo potrebne količino energije.
![]() Univerza Ball State po površini in prebivalcih spominja na manjše mesto |
Ekonomija in okolje
Izračunali so, da so s tem projektom začasno zagotovili delo 2.300 ljudem, nekaj med neposrednimi izvajalci, nekaj pa med dobavitelji in proizvajalci opreme. V primerjavi s stroški pred tem, bodo letno prihranili kar 2 milijona dolarjev, zato se bo vložen denar hitro povrnil. Ugoden vpliv na okolje je posledica odstranitve starih kotlov in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 85.000 ton letno, s čimer bodo prepolovili svoje dosedanje izpuste. S tem projektom so dokazali, da ne držijo trditve, da je ogrevanje ali hlajenje z okolju prijaznim pristopom komplicirano in drago. Pri tem uporabniki v poslopjih ne bodo opazili nobene razlike, saj bodo pozimi še naprej prijetno ogrevani, poleti pa hlajeni.
Naše zamujene priložnosti
V eni od prejšnjih revij smo objavili predloge slovenskega strokovnjaka, za predelavo ogrevalnih sistemov naših šol na podoben način, kot so to storili Američani. V predlogu je zajel vse, od prihrankov, ugodnih okoljskih vplivov do nastanka novih delovnih mest. Danes smo stvari tako zavozili, da bodo učenci lahko srečni, če med poukom ne bodo preveč zmrzovali. Pa bi bilo lahko drugače.