Od začetka poletja do konca jeseni so se vrstile kritike na scenarije infrastrukturnega ministrstva, ki naj bi nas popeljali v nizkoogljično družbo. Do predlogov ministrstva so bili kritični tako ključni akterji v slovenski energetiki kot tudi nevladne organizacije in posamezniki.

 

Del njihovih mnenj smo predstavili že v prejšnji številki revije, tokrat povzemamo njihov pogled na energetske projekte, nuklearko in morebitno poenotenje stališč gospodarstva in politike glede osnovnega razvojnega dokumenta na področju energetike.

Koncept razvoja velikih centraliziranih proizvodnih obratov, kot jih predvideva predlog infrastrukturnega ministrstva, in ki vključuje tudi dolgoročno rabo jedrske energije, se ne sklada s konceptom razvoja obnovljivih virov energije (OVE), opozarjajo tako v društvu Focus kot v Greenpeacu.

slovenska energetika obnovljivi viri energije

Dolgoročna raba jedrske energije ne spada v EKS

»Gradnja nove jedrske elektrarne ’zaklene’ Slovenijo v centraliziran, nefleksibilen sistem, ki temelji na prenosni infrastrukturi, pasivnem distribucijskem omrežju in na razmeroma majhnemu številu proizvodnih enot (elektrarn), električno energijo pa dovaja zgolj v eno smer. Večja raba OVE predvideva aktivno rabo prenosnega in distribucijskega omrežja, z aktivnejšim reguliranjem moči (pametna omrežja), kjer je končni odjemalec v veliko primerih hkrati tudi proizvajalec električne energije (ang. prosumer). Sistema ne moremo razvijati v obe smeri, že iz preprostega razloga, ker nimamo dovolj sredstev za vlaganje v infrastrukturo in razvoj. Odločiti se bo treba med enim in drugim, pri čemer se zavzemamo za tistega, ki bo prinesel več koristi celotni družbi in okolju, torej za decentraliziran sistem,« so v Focusu in Greenpeacu med drugim zapisali v komentarjih, ki so jih podali na predlog usmeritev za pripravo EKS.

Dolgoročna raba jedrske energije po mnenju obeh nevladnih organizacij nima kaj iskati v EKS. Cilj bi moral biti 100-odstoten prehod na obnovljive vire za proizvodnjo elektrike do leta 2050: »Predlog EKS predvideva dolgoročno rabo jedrske energije in ’uporabo OVE za napredno decentralizirano proizvodnjo v gospodinjstvih in stavbah’, kar je v popolnem neskladju s predvideno gradnjo velikih centraliziranih proizvodnih obratov, ki ne omogočajo vključevanja variabilnih OVE. Spodbujati je treba decentralizacijo proizvodnje elektrike iz OVE ter začeti prestrukturiranje elektroenergetskega sistema stran od velikih centraliziranih proizvodnih enot.«

Da je predlog energetskega koncepta preveč jedrsko obarvan, je prepričan tudi Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG): »Energetski koncept je zgolj kamuflaža za drugi blok jedrske elektrarne. Več poudarka bi morali dati alternativnim virom, pogrešam tudi zemeljski plin, ki bi lahko bil četrti steber slovenske energetike in je osrednji energent za prehod v nizkoogljično družbo.« Po njegovem mnenju bi moral EKS, ki bo začrtal pot slovenske energetike do leta 2030 s pogledom do leta 2050, določiti nacionalne energetske smernice, ki bodo zasledovale razvoj blaginje državljanov in celotnega gospodarstva, ne samo ekonomski dobiček posameznih delov gospodarstva: »Okoljski vidik in kakovost življenja sta v tem dokumentu premalo upoštevana.«

EKS sicer predvideva, da po letu 2043 Slovenija za proizvodnjo elektrike ne bo več izkoriščala jedrske energije. Na vprašanje, ali iz tega naslova izhajajo kakšna tveganja glede preskrbe z elektriko, Bojan Tomc, predsednik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), odgovarja: »Tveganj ni. Dovolj časa imamo, da na strehah 150.000 hiš postavimo sončne elektrarne, ki bodo pokrile manko elektrike iz nuklearke. Poleg tega v vseh državah okoli nas proizvedejo več elektrike, kot je porabijo, energija pa je cenejša kot kdaj koli. Če imamo zdaj denar za termoelektrarno in premog, nafto, plin, bomo lahko tudi takrat plačali sosedom za elektriko. Glede na to, da moramo zmanjšati porabo energije in povečati učinkovitost, tako ali tako ne potrebujemo novih termoelektrarn in nukleark.« Božo Dukič, tajnik združenja, pa upa, da bomo do takrat že kakšen korak naprej v energetski neodvisnosti in da bo edina težava, s katero se bomo morali soočiti, dekomisija ob zaprtju nuklearke.

Za stabilnost elektroenergetskega sistema se po besedah Petra Novaka iz podjetja Energotech tudi po zaprtju nuklearke ni bati: »Edino tveganje bo zaradi preostalega goriva in njegovega skladiščenja. Obnovljivi viri in upravljanje sistema block-chain bodo pomagali prebroditi zaprtje nuklearke. Vsekakor pa nova jedrska elektrarna ne pride v poštev.«

 

baner soncne elektrarne

 

           
      Ministrstvo: V največji meri smo poskušali upoštevati pripombe
Na ministrstvu za infrastrukturo trenutno pripravljajo besedilo EKS za uradno javno obravnavo. Glede na številne pripombe različnih deležnikov na prvotni predlog koncepta nas je zanimalo, ali jih namerava ministrstvo na kakršen koli način vključiti v novo besedilo in katere. Iz službe za odnose z javnostmi smo prejeli naslednji odgovor: »Pri pripravi besedila EKS za uradno javno obravnavo smo poskušali v čim večji možni meri upoštevati prejete predloge za dopolnitve, ki smo jih od junija do oktobra prejeli deset. Med uradno javno obravnavo bodo podana tudi pojasnila k tem predlogom, medtem ko v trenutni fazi posveta na objavljeno gradivo to ni predvideno.«
   
           

Kako poenotiti stališča?

Ali smo v Sloveniji sposobni poenotiti stališča gospodarstva in politike, ko gre za strateško energetsko usmeritev države, kakršen je energetski koncept? »Seveda smo,« je prepričan Bojan Tomc. Kako? »Z argumenti in doslednim opozarjanjem. Dejstvo je, da so fosilna goriva predraga in v zatonu, OVE pa vedno bolj dostopni, poceni, preprosti. Energetski koncept mora v osnovi priznati, da se poraba energije zmanjšuje, da se energetsko prenavlja veliko število stavb in da ljudje sami rešujejo svoj problem preskrbe z energijo – s sončnimi elektrarnami, z lastnimi malimi hidroelektrarnami, geosondami, uporabo lesne biomase iz lastnih gozdov ipd. V zadnjih petih letih, na primer, so cene solarnih sistemov padle za tretjino, tako da so konkurenčna investicija tudi brez subvencij.«

Božo Dukič je prepričan, da bi morali najprej vsi trgovci s fosilnimi energenti sprejeti dejstvo, da se njihov čas izteka: »Časi, ko so napeljali vsak svojo cev, montirali nanjo števce in ’kasirali’, se iztekajo. Pametni trgovci že zdaj iščejo nove poti in in nove možnosti preživetja na trgu. Vsi vemo, da so največji lobisti prav trgovci z naftnimi derivati, zato je treba tudi gospodarstvenike podučiti, da je konec naftnega obdobja. Ko jim bomo pokazali, kakšne možnosti se odpirajo na drugih področjih, se bodo radi otresli odvisnosti.«

Branko Sevčnikar, predsednik SDE Slovenije, meni, da bi lahko poenotili stališča: »Pogoj je jasnejša strategija vlade, poleg tega bi morala biti v pripravo tako pomembnega strateškega dokumenta, kot je energetski koncept, vključena vsa slovenska stroka.« Sogovornik največjo težavo vidi v tem, da »Slovenija kot država nima strategije na nobenem področju, zato je težko načrtovati tudi strategijo na področju energetike«.

Nekoliko manj optimističen je Peter Novak, ki pravi, da gre svetovni razvoj energetike nezadržno v smeri obnovljivih virov: »Sčasoma bo tudi pri nas prišlo do poenotenja na tem področju, vprašanje pa je, ali ne bo takrat že prepozno. Energetika bo decentralizirana, dokončno jo bo spremenila IT-tehnologija s sistemom block-chaine, ki je od bitcoina že prešla v svetovno bančništvo, že jutri pa bo to tehnologija upravljanja z energetiko.«

Glede morebitnega poenotenja stališč je pesimističen tudi Peter Kralj iz podjetja Gejzir: »Politične stranke, ki trenutno vladajo Sloveniji, niso enotne niti glede tega, kaj je življenjskega pomena za delovanje države ter kaj mora ostati v državni lasti in kaj ne. Podobno je v energetiki. Denar, ki bi ga lahko država iztržila iz proizvodnje energije, predvsem električne, posredno vlaga v nove, milijardne energetske proizvodne objekte, po drugi strani pa na vsakem koraku srečujemo podhranjene in v veliki meri tehnološko zastarele infrastrukturne objekte, med katere spada tudi električno omrežje.«

slovenska energetika fotovoltaika omrezje

Energetski projekti s potencialom za razvoj države in gospodarstva

Slovenska politika je po mnenju sogovornika dolžna zagotoviti zanesljivo, trajnostno ter cenovno in okoljsko sprejemljivo preskrbo z energijo tako za državljane kot za gospodarstvo. Porabo energije bi morali zmanjšati, ne da bi pri tem ovirali nadaljnji razvoj. »To se deloma že uresničuje z racionalno rabo, uvajanjem novih tehnologij in s spremenjenim življenskim slogom. Zanesljivost preskrbe pa lahko dosežemo le z izgradnjo kakovostne infrastrukture za distribucijo energije in energentov, ki bo povezana s sosednjimi državami in celotno regijo, predvsem pa s čim manjšo energetsko odvisnostjo.

Med kratkoročnejšimi energetskimi projekti, ki obetajo razvojni potencial za državo in spodbujajo razvoj gospodarstva, Peter Novak izpostavi izgradnjo vodnih zajezitev, dvonamenskih sistemov za namakanje in proizvodnjo elektrike ter gradnjo hidroelektrarn. Tudi Branko Sevčnikar meni, da bi zagon vsem vrstam gospodarstva zagotovila gradnja hidroelektrarn na srednji Savi in Muri, hkrati bi se odprla nova delovna mesta.

Božo Dukič prihodnost vidi v projektih, ki omogočajo čim hitrejši prehod na ogrevanje in hlajenje objektov z OVE: »Velik potencial je tudi v menjavi električnih grelnikov s toplotnimi črpalkami. Še zlasti, če upoštevamo, da za ogrevanje sanitarne vode v električnih grelnikih v Sloveniji porabimo 20 odstotkov v nuklearki proizvedene elektrike.«

Bojan Tomc je prepričan, da moramo postati dežela sonca in uporabe električnih vozil: »Za to imamo idealno pozicijo – od Pirana do Murske sobote je 300 kilometrov, kar je mogoče prevoziti z enim polnjenjem električnega avtomobila. Vsi termalni centri in hoteli bi se morali ogrevati z geosondami. Ob morju bi morali izkoriščati energijo morja, v planinah energijo rek in potokov, v Prekmurju geotermalno energijo. Vsaka turistična kmetija bi morala izposojati e-kolesa, kar bi bila dodana vrednost k nastanitvi, hrani in drugim storitvam. Dnevno 15 evrov za izposojo e-kolesa pomeni 300 evrov mesečno zaslužka, investicija v e-kolo je tako izplačana v enem letu oziroma sezoni. V turizmu je skritih 100.000 delovnih mest, v obnovljivih virih na področju energetike še nadaljnjih 100.000, če upoštevamo tudi gradbene storitve pri celovitih energetskih prenovah objektov.«

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Plinski kondenzacijski kotel - odlična izbira

Tistim, ki plinski kondenzacijski kotel že dolgo uporabljate, se vam bo ta sestavek zdel nepotreben, namenjamo ga predvsem bodočim uporabnikom. Pisanja smo se lotili zaradi novih uporabnikov, ki se odločate za prehod na plinski kotel, pa imate pri tem morda pomisleke.

Peletna peč poleti joka - kaj je narobe

Ogrevanje s kotli in pečmi na pelete velja za okolju prijazno z več vidikov. Pelete so izdelane iz lesnih ostankov, ki niso uporabni za kaj drugega. Material je suh, saj ga drugače nebi mogli stisniti v pelete....

Ogrevanje in hlajenje s toplotno črpalko Samsung v 2020

Samsung nova toplotna črpalka ClimateHub Mono in ClimateHub Split odslej ogreva in hladi hkrati, opremljena je z integriranim bojlerjem sanitarne vode, na izbiro sta dve izvedbi, mono in split, A+++ energijsko nalepko...

Toplotna črpalka Daikin ponovno daleč pred vsemi

Daikin je specialist za toplotne črpalke že več kot 60 let. Vgrajuje lastne kompresorje in lasten freon. Letno za razvoj namenijo 300 milijonov dolarjev, ter vodijo po številu inovacij v branži. Uporaba hladilnega...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se za takšnjo gradnjo odloči vedno več graditeljev, ter zakaj je pasivna hiša sinonim za udobje in...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

»Samooskrba z električno energijo je ena mojih najboljših naložb«

Število malih sončnih elektrarn, vključenih v samooskrbo, zadnji dve leti v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo jih postavili 1300 v skupni moči 13,1 MW, lani pa že 2482 v skupni moči 30,68 MW. Konec maja 2019 jo je postavil tudi Jože Jurhar iz Savinjske doline in danes pravi, da je to ena njegovih najboljših...

Postavitev sončne elektrarne in kako do dobrega izvajalca

Sončna elektrarna je najbolj razširjen in tudi najlažji način pridobivanja električne energije za lastne potrebe. Poglejmo zakaj. Cene sončnih elektrarn so v zadnjih desetih letih padle za več kot desetkrat, za...

Sončna elektrarna in toplotna črpalka - zastonj ogrevanje

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Aktualne novice

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed izdelkov v seriji kratkih filmov promocije dobrih praks zniževanja toplogrednih plinov, ki so jih...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

JUB sodeloval pri barviti prenovi prostorov Pediatrične klinike

Zadnji avgustovski petek je v stavbi ljubljanske Pediatrične klinike potekala barvita prenova prostorov dveh kliničnih oddelkov. Tako so sveže barvne odtenke dobili prostori na KO za...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - kakovosten sistem za zmerno ceno

Lunos prezračevalni sistem spada med decentralne sisteme za prezračevanje. Z rekuperacijo ali brez ga je mogoče vgraditi v katerikoli fazi gradnje. Odličen je  za sanacije in novogradnje. Brez ustrezne izmenjave zraka se poleg vlage, povečuje vsebnost CO2 in radona.

Čas za varčevanje

Sedaj, ko več časa preživimo v svojih domovih, smo se začeli zavedati, da je dobro počutje v domačem bivalnem okolju zelo pomembno. To je tudi čas, ki od nas zahteva več racionalnosti pri nakupih. Med takšne...

Naravno prezračevanje ali mehansko prezračevanje je nujno

Glede na to, da med štirimi stenami preživimo veliko časa, je zelo pomembno, da v svojem domu ustvarimo zdravo bivalno klimo. Prvo vprašanje, ki se nam zastavi, je: kakšen zrak dihamo? Če nimamo prezračevalnega...

Plesen v prostoru - znebite se je in zadihajte svež zrak!

Prenove starogradenj in gradnje novih sodobnih hiš so iz materialov, ki dobro tesnijo in hkrati zelo slabo prepuščajo vlago. Zato se celo v novih hišah pri takšni gradnji pojavljajo težave z odvečnim kondenzom, ki...

Varčevanje vode

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.