Od začetka poletja do konca jeseni so se vrstile kritike na scenarije infrastrukturnega ministrstva, ki naj bi nas popeljali v nizkoogljično družbo. Do predlogov ministrstva so bili kritični tako ključni akterji v slovenski energetiki kot tudi nevladne organizacije in posamezniki.

 

Del njihovih mnenj smo predstavili že v prejšnji številki revije, tokrat povzemamo njihov pogled na energetske projekte, nuklearko in morebitno poenotenje stališč gospodarstva in politike glede osnovnega razvojnega dokumenta na področju energetike.

Koncept razvoja velikih centraliziranih proizvodnih obratov, kot jih predvideva predlog infrastrukturnega ministrstva, in ki vključuje tudi dolgoročno rabo jedrske energije, se ne sklada s konceptom razvoja obnovljivih virov energije (OVE), opozarjajo tako v društvu Focus kot v Greenpeacu.

slovenska energetika obnovljivi viri energije

Dolgoročna raba jedrske energije ne spada v EKS

»Gradnja nove jedrske elektrarne ’zaklene’ Slovenijo v centraliziran, nefleksibilen sistem, ki temelji na prenosni infrastrukturi, pasivnem distribucijskem omrežju in na razmeroma majhnemu številu proizvodnih enot (elektrarn), električno energijo pa dovaja zgolj v eno smer. Večja raba OVE predvideva aktivno rabo prenosnega in distribucijskega omrežja, z aktivnejšim reguliranjem moči (pametna omrežja), kjer je končni odjemalec v veliko primerih hkrati tudi proizvajalec električne energije (ang. prosumer). Sistema ne moremo razvijati v obe smeri, že iz preprostega razloga, ker nimamo dovolj sredstev za vlaganje v infrastrukturo in razvoj. Odločiti se bo treba med enim in drugim, pri čemer se zavzemamo za tistega, ki bo prinesel več koristi celotni družbi in okolju, torej za decentraliziran sistem,« so v Focusu in Greenpeacu med drugim zapisali v komentarjih, ki so jih podali na predlog usmeritev za pripravo EKS.

Dolgoročna raba jedrske energije po mnenju obeh nevladnih organizacij nima kaj iskati v EKS. Cilj bi moral biti 100-odstoten prehod na obnovljive vire za proizvodnjo elektrike do leta 2050: »Predlog EKS predvideva dolgoročno rabo jedrske energije in ’uporabo OVE za napredno decentralizirano proizvodnjo v gospodinjstvih in stavbah’, kar je v popolnem neskladju s predvideno gradnjo velikih centraliziranih proizvodnih obratov, ki ne omogočajo vključevanja variabilnih OVE. Spodbujati je treba decentralizacijo proizvodnje elektrike iz OVE ter začeti prestrukturiranje elektroenergetskega sistema stran od velikih centraliziranih proizvodnih enot.«

Da je predlog energetskega koncepta preveč jedrsko obarvan, je prepričan tudi Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG): »Energetski koncept je zgolj kamuflaža za drugi blok jedrske elektrarne. Več poudarka bi morali dati alternativnim virom, pogrešam tudi zemeljski plin, ki bi lahko bil četrti steber slovenske energetike in je osrednji energent za prehod v nizkoogljično družbo.« Po njegovem mnenju bi moral EKS, ki bo začrtal pot slovenske energetike do leta 2030 s pogledom do leta 2050, določiti nacionalne energetske smernice, ki bodo zasledovale razvoj blaginje državljanov in celotnega gospodarstva, ne samo ekonomski dobiček posameznih delov gospodarstva: »Okoljski vidik in kakovost življenja sta v tem dokumentu premalo upoštevana.«

EKS sicer predvideva, da po letu 2043 Slovenija za proizvodnjo elektrike ne bo več izkoriščala jedrske energije. Na vprašanje, ali iz tega naslova izhajajo kakšna tveganja glede preskrbe z elektriko, Bojan Tomc, predsednik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), odgovarja: »Tveganj ni. Dovolj časa imamo, da na strehah 150.000 hiš postavimo sončne elektrarne, ki bodo pokrile manko elektrike iz nuklearke. Poleg tega v vseh državah okoli nas proizvedejo več elektrike, kot je porabijo, energija pa je cenejša kot kdaj koli. Če imamo zdaj denar za termoelektrarno in premog, nafto, plin, bomo lahko tudi takrat plačali sosedom za elektriko. Glede na to, da moramo zmanjšati porabo energije in povečati učinkovitost, tako ali tako ne potrebujemo novih termoelektrarn in nukleark.« Božo Dukič, tajnik združenja, pa upa, da bomo do takrat že kakšen korak naprej v energetski neodvisnosti in da bo edina težava, s katero se bomo morali soočiti, dekomisija ob zaprtju nuklearke.

Za stabilnost elektroenergetskega sistema se po besedah Petra Novaka iz podjetja Energotech tudi po zaprtju nuklearke ni bati: »Edino tveganje bo zaradi preostalega goriva in njegovega skladiščenja. Obnovljivi viri in upravljanje sistema block-chain bodo pomagali prebroditi zaprtje nuklearke. Vsekakor pa nova jedrska elektrarna ne pride v poštev.«

 

baner soncne elektrarne

 

           
      Ministrstvo: V največji meri smo poskušali upoštevati pripombe
Na ministrstvu za infrastrukturo trenutno pripravljajo besedilo EKS za uradno javno obravnavo. Glede na številne pripombe različnih deležnikov na prvotni predlog koncepta nas je zanimalo, ali jih namerava ministrstvo na kakršen koli način vključiti v novo besedilo in katere. Iz službe za odnose z javnostmi smo prejeli naslednji odgovor: »Pri pripravi besedila EKS za uradno javno obravnavo smo poskušali v čim večji možni meri upoštevati prejete predloge za dopolnitve, ki smo jih od junija do oktobra prejeli deset. Med uradno javno obravnavo bodo podana tudi pojasnila k tem predlogom, medtem ko v trenutni fazi posveta na objavljeno gradivo to ni predvideno.«
   
           

Kako poenotiti stališča?

Ali smo v Sloveniji sposobni poenotiti stališča gospodarstva in politike, ko gre za strateško energetsko usmeritev države, kakršen je energetski koncept? »Seveda smo,« je prepričan Bojan Tomc. Kako? »Z argumenti in doslednim opozarjanjem. Dejstvo je, da so fosilna goriva predraga in v zatonu, OVE pa vedno bolj dostopni, poceni, preprosti. Energetski koncept mora v osnovi priznati, da se poraba energije zmanjšuje, da se energetsko prenavlja veliko število stavb in da ljudje sami rešujejo svoj problem preskrbe z energijo – s sončnimi elektrarnami, z lastnimi malimi hidroelektrarnami, geosondami, uporabo lesne biomase iz lastnih gozdov ipd. V zadnjih petih letih, na primer, so cene solarnih sistemov padle za tretjino, tako da so konkurenčna investicija tudi brez subvencij.«

Božo Dukič je prepričan, da bi morali najprej vsi trgovci s fosilnimi energenti sprejeti dejstvo, da se njihov čas izteka: »Časi, ko so napeljali vsak svojo cev, montirali nanjo števce in ’kasirali’, se iztekajo. Pametni trgovci že zdaj iščejo nove poti in in nove možnosti preživetja na trgu. Vsi vemo, da so največji lobisti prav trgovci z naftnimi derivati, zato je treba tudi gospodarstvenike podučiti, da je konec naftnega obdobja. Ko jim bomo pokazali, kakšne možnosti se odpirajo na drugih področjih, se bodo radi otresli odvisnosti.«

Branko Sevčnikar, predsednik SDE Slovenije, meni, da bi lahko poenotili stališča: »Pogoj je jasnejša strategija vlade, poleg tega bi morala biti v pripravo tako pomembnega strateškega dokumenta, kot je energetski koncept, vključena vsa slovenska stroka.« Sogovornik največjo težavo vidi v tem, da »Slovenija kot država nima strategije na nobenem področju, zato je težko načrtovati tudi strategijo na področju energetike«.

Nekoliko manj optimističen je Peter Novak, ki pravi, da gre svetovni razvoj energetike nezadržno v smeri obnovljivih virov: »Sčasoma bo tudi pri nas prišlo do poenotenja na tem področju, vprašanje pa je, ali ne bo takrat že prepozno. Energetika bo decentralizirana, dokončno jo bo spremenila IT-tehnologija s sistemom block-chaine, ki je od bitcoina že prešla v svetovno bančništvo, že jutri pa bo to tehnologija upravljanja z energetiko.«

Glede morebitnega poenotenja stališč je pesimističen tudi Peter Kralj iz podjetja Gejzir: »Politične stranke, ki trenutno vladajo Sloveniji, niso enotne niti glede tega, kaj je življenjskega pomena za delovanje države ter kaj mora ostati v državni lasti in kaj ne. Podobno je v energetiki. Denar, ki bi ga lahko država iztržila iz proizvodnje energije, predvsem električne, posredno vlaga v nove, milijardne energetske proizvodne objekte, po drugi strani pa na vsakem koraku srečujemo podhranjene in v veliki meri tehnološko zastarele infrastrukturne objekte, med katere spada tudi električno omrežje.«

slovenska energetika fotovoltaika omrezje

Energetski projekti s potencialom za razvoj države in gospodarstva

Slovenska politika je po mnenju sogovornika dolžna zagotoviti zanesljivo, trajnostno ter cenovno in okoljsko sprejemljivo preskrbo z energijo tako za državljane kot za gospodarstvo. Porabo energije bi morali zmanjšati, ne da bi pri tem ovirali nadaljnji razvoj. »To se deloma že uresničuje z racionalno rabo, uvajanjem novih tehnologij in s spremenjenim življenskim slogom. Zanesljivost preskrbe pa lahko dosežemo le z izgradnjo kakovostne infrastrukture za distribucijo energije in energentov, ki bo povezana s sosednjimi državami in celotno regijo, predvsem pa s čim manjšo energetsko odvisnostjo.

Med kratkoročnejšimi energetskimi projekti, ki obetajo razvojni potencial za državo in spodbujajo razvoj gospodarstva, Peter Novak izpostavi izgradnjo vodnih zajezitev, dvonamenskih sistemov za namakanje in proizvodnjo elektrike ter gradnjo hidroelektrarn. Tudi Branko Sevčnikar meni, da bi zagon vsem vrstam gospodarstva zagotovila gradnja hidroelektrarn na srednji Savi in Muri, hkrati bi se odprla nova delovna mesta.

Božo Dukič prihodnost vidi v projektih, ki omogočajo čim hitrejši prehod na ogrevanje in hlajenje objektov z OVE: »Velik potencial je tudi v menjavi električnih grelnikov s toplotnimi črpalkami. Še zlasti, če upoštevamo, da za ogrevanje sanitarne vode v električnih grelnikih v Sloveniji porabimo 20 odstotkov v nuklearki proizvedene elektrike.«

Bojan Tomc je prepričan, da moramo postati dežela sonca in uporabe električnih vozil: »Za to imamo idealno pozicijo – od Pirana do Murske sobote je 300 kilometrov, kar je mogoče prevoziti z enim polnjenjem električnega avtomobila. Vsi termalni centri in hoteli bi se morali ogrevati z geosondami. Ob morju bi morali izkoriščati energijo morja, v planinah energijo rek in potokov, v Prekmurju geotermalno energijo. Vsaka turistična kmetija bi morala izposojati e-kolesa, kar bi bila dodana vrednost k nastanitvi, hrani in drugim storitvam. Dnevno 15 evrov za izposojo e-kolesa pomeni 300 evrov mesečno zaslužka, investicija v e-kolo je tako izplačana v enem letu oziroma sezoni. V turizmu je skritih 100.000 delovnih mest, v obnovljivih virih na področju energetike še nadaljnjih 100.000, če upoštevamo tudi gradbene storitve pri celovitih energetskih prenovah objektov.«

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Napake in težave toplotnih črpalk zaradi napeljave

V Sloveniji nimamo pregleda do sedaj instaliranih toplotnih črpalk, ampak samo grobe ocene. Švicarji so pri tem malo bolj natančni, pri njih deluje okrog 200.000 toplotnih črpalk, ki proizvedejo 5000 GWh toplote na leto pri čemer porabijo 1.600 GWh elektrike. Pri nas in v EU pričakujejo rast prodaje, zato bomo za...

Kje zajeti vir energije ali toplote za toplotno črpalko?

Učinkovite toplotne črpalke so zagotovo sistem ogrevanja, ki je najprimernejši za vgradnjo v obstoječe in načrtovane stavbe. Razen razmeroma velikega vložka ob vgradnji, nimajo nobenih drugih slabih lastnosti.

Prihranki s toplotno črpalko

Prihodnost je v obnovljivih virih energije, kar je neizpodbitno dejstvo, ki postaja del našega vsakdana. O obnovljivih virih energije se vse pogosteje govori na glas, ne samo po svetu, temveč tudi pri nas. @e ptički...

Toplotna črpalka in sončna elektrarna

Toplotna črpalka in sončna elektrarna nam zagotovljata finančno varnost na dolgi rok. Stroški električne energije in stroški ogrevanja za gospodinjstva predstavljajo veliko obremenitev. Toplotna črpalka nam letne...

GRADNJA IN OBNOVE

Moderna mansarda v starejši hiši

»Zakaj bi zapravljala denar za nakup zemljišča ali nepremičnine, če imava na voljo neizkoriščen podstrešni prostor v veliki družinski hiši,« sta se pred petimi leti spraševala takrat še fant in dekle. Danes mož in žena po treh letih bivanja v sodobni mansardi odločitve ne obžalujeta.

Obnova kopalnice - plošče Wedi, suhomontažni sistem

Starejši, otroci ali gibalno ovirani imajo z vstopanjem v kopalno kad velike težave, zato je uporaba kabine za prho zanje primernejša. Vendar imajo običajne kar nekaj zoprnih lastnosti: nimajo dovolj prostora za...

Zamenjava strešnega okna in prihranki pri energiji

Tako kot se vse stvari postarajo, postanejo tudi strešna okna dotrajana, ne funkcionirajo več, mogoče celo puščajo. Ko se to zgodi v stanovanju, v katerem prebivamo, postanemo zelo slabe volje, ko samo pomislimo na...

Prenova mansarde - ideje in nasveti

Mansarda je v več pogledih specifična: zaradi lege na najvišjem nadstropju stavbe, zaradi odprtega prostora in poševnin, zaradi nizkega parapeta in še bi lahko naštevali.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Donosnost investicije v sončno elektrarno

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke Moja elektrarna, ki pove, da količina električne energije, ki jo proizvede posamezna sončna...

Sončne elektrarne: koristni napotki pred naložbo

V podjetju Enertec, ki zastopa Kioto Solar, uveljavljenega avstrijskega proizvajalca za sončne elektrarne, so nam pojasnili kakšen je donos in kakšna je cena sončne elektrarne ter kaj je pomembno pred vgradnjo.

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos

Sončna elektrarna je za široko rabo ena bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi delovanja ter glede na donose bančnih depozitov nizka in obeta dober donos, saj...

Najboljši solarni moduli

Učinkovitost fotovoltaičnih modulov je, poleg trajnosti, najpomembnejši podatek. Ne kaže samo razlike med povprečnim in vrhunskim izdelkom, temveč tudi odločilno vpliva na količino zajete solarne elektrike....

Aktualne novice

Prihaja največji kongres energetskega sektorja in prenovljen sejem Energetika Interklima

V Celje med 31. marcem in 3. aprilom 2020 prihaja prenovljen sejemsko-kongresni dogodek  o odgovornem, sodobnem in v prihodnost usmerjenim ravnanjem z energijo v stavbah, procesih,industriji in prometu. V okviru dogodka bo tako potekal kongres Energetika Interklima in pa...

V Celje vodilni mednarodni dogodek področju energetike

Konec marca na celjsko sejmišče prihaja prenovljen osrednji strokovni dogodek s področja električne in toplotne energije v širši regiji – ENERGETIKA INTERKLIMA. Ko se dva sejma združita v enega, dobimo vodilni...

Ytong iz Kisovca prejemnik Okoljske nagrade

Na konferenci Okoljsko srečanje so pod okriljem Eko sklada in Časnika Finance podelili priznanja okolju najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, postopku in storitvi. Med 18 prijavami na razpis v 4-ih kategorijah je...

Bo trajnostna gradnja z novo direktivo postala evropska stvarnost

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135...

Prezračevanje, klimatizacija

Kakovosten prezračevalni sistem za zmerno ceno

Lunos prezračevalni sistem spada med decentralne sisteme za prezračevanje. Z rekuperacijo ali brez ga je mogoče vgraditi v katerikoli fazi gradnje. Odličen je  za sanacije in novogradnje. Brez ustrezne izmenjave zraka se poleg vlage, povečuje vsebnost CO2 in radona.

Odvečna vlaga v stanovanju je izpuhtela

Začelo se je pred nekaj leti, ko sta se Barbara in njen mož Slavko preselila v hišo v Murski Soboti. Ko sta hišo kupovala, tega nista opazila, a kmalu po vselitvi je bilo nemogoče ignorirati slab zrak in vlago, ki...

Vlaga? Plesen? Rešitev je v prezračevanju

V bolj ali manj zrakotesnih novograjenih ali prenovljenih stavbah – in danes so takšne skorajda vse – pozabljamo na ključno stvar: ne samo nova okna z dvojno ali celo trojno zasteklitvijo in debel...

Prezračevanje s strešnim oknom Velux Smart Vent

Počutje v zaprtih prostorih je v prvi vrsti odvisno od kakovosti zraka, ki ga dihamo. A kakovosten zrak danes ni nekaj samo po sebi umevnega, saj smo hočeš nočeš postali generacija zaprtih prostorov, ki so pogosto...

Varčevanje vode

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave morajo imeti dolgo življenjsko dobo, popolno tesniti, prenašati obremenitve in biti odporni na korozijo. Danes so lahko izdelani iz betona ali iz umetne mase,...

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov,...

ZELENA MOBILNOST

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno potrjujejo kot odlična alternativa in več ne bi zamenjali s starimi jeklenimi konjički.

Polnilnica za električni avto v vse nove hiše

Angleška vlada sprejema predpis, ki bo v vseh novih zgrajenih enodružinskih hišah z lastnim parkirnim mestom zahteval vgradnjo polnilnice za električni avto.

Električni avtomobil in polnilnica - dokazano dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Od začetka januarja do konca oktobra 2019 je bilo pri nas prvič...

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Inštalacije

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje sanitarne vode, ne pridobi dovolj natančnih informacij, posebaj pa je pomembno, da se sisteme...

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Talno ogrevanje v starejši hiši - primer

Pri adaptacijah starih zgradb si prenekateri lastnik zaželi, da bi vgradil talno ogrevanje. Izvedba le-tega je odvisna od razpoložljive višine tal, ki pa je v takšnih primerih običajno ni dovolj.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.