Od začetka poletja do konca jeseni so se vrstile kritike na scenarije infrastrukturnega ministrstva, ki naj bi nas popeljali v nizkoogljično družbo. Do predlogov ministrstva so bili kritični tako ključni akterji v slovenski energetiki kot tudi nevladne organizacije in posamezniki.

 

Del njihovih mnenj smo predstavili že v prejšnji številki revije, tokrat povzemamo njihov pogled na energetske projekte, nuklearko in morebitno poenotenje stališč gospodarstva in politike glede osnovnega razvojnega dokumenta na področju energetike.

Koncept razvoja velikih centraliziranih proizvodnih obratov, kot jih predvideva predlog infrastrukturnega ministrstva, in ki vključuje tudi dolgoročno rabo jedrske energije, se ne sklada s konceptom razvoja obnovljivih virov energije (OVE), opozarjajo tako v društvu Focus kot v Greenpeacu.

slovenska energetika obnovljivi viri energije

Dolgoročna raba jedrske energije ne spada v EKS

»Gradnja nove jedrske elektrarne ’zaklene’ Slovenijo v centraliziran, nefleksibilen sistem, ki temelji na prenosni infrastrukturi, pasivnem distribucijskem omrežju in na razmeroma majhnemu številu proizvodnih enot (elektrarn), električno energijo pa dovaja zgolj v eno smer. Večja raba OVE predvideva aktivno rabo prenosnega in distribucijskega omrežja, z aktivnejšim reguliranjem moči (pametna omrežja), kjer je končni odjemalec v veliko primerih hkrati tudi proizvajalec električne energije (ang. prosumer). Sistema ne moremo razvijati v obe smeri, že iz preprostega razloga, ker nimamo dovolj sredstev za vlaganje v infrastrukturo in razvoj. Odločiti se bo treba med enim in drugim, pri čemer se zavzemamo za tistega, ki bo prinesel več koristi celotni družbi in okolju, torej za decentraliziran sistem,« so v Focusu in Greenpeacu med drugim zapisali v komentarjih, ki so jih podali na predlog usmeritev za pripravo EKS.

Dolgoročna raba jedrske energije po mnenju obeh nevladnih organizacij nima kaj iskati v EKS. Cilj bi moral biti 100-odstoten prehod na obnovljive vire za proizvodnjo elektrike do leta 2050: »Predlog EKS predvideva dolgoročno rabo jedrske energije in ’uporabo OVE za napredno decentralizirano proizvodnjo v gospodinjstvih in stavbah’, kar je v popolnem neskladju s predvideno gradnjo velikih centraliziranih proizvodnih obratov, ki ne omogočajo vključevanja variabilnih OVE. Spodbujati je treba decentralizacijo proizvodnje elektrike iz OVE ter začeti prestrukturiranje elektroenergetskega sistema stran od velikih centraliziranih proizvodnih enot.«

Da je predlog energetskega koncepta preveč jedrsko obarvan, je prepričan tudi Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG): »Energetski koncept je zgolj kamuflaža za drugi blok jedrske elektrarne. Več poudarka bi morali dati alternativnim virom, pogrešam tudi zemeljski plin, ki bi lahko bil četrti steber slovenske energetike in je osrednji energent za prehod v nizkoogljično družbo.« Po njegovem mnenju bi moral EKS, ki bo začrtal pot slovenske energetike do leta 2030 s pogledom do leta 2050, določiti nacionalne energetske smernice, ki bodo zasledovale razvoj blaginje državljanov in celotnega gospodarstva, ne samo ekonomski dobiček posameznih delov gospodarstva: »Okoljski vidik in kakovost življenja sta v tem dokumentu premalo upoštevana.«

EKS sicer predvideva, da po letu 2043 Slovenija za proizvodnjo elektrike ne bo več izkoriščala jedrske energije. Na vprašanje, ali iz tega naslova izhajajo kakšna tveganja glede preskrbe z elektriko, Bojan Tomc, predsednik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), odgovarja: »Tveganj ni. Dovolj časa imamo, da na strehah 150.000 hiš postavimo sončne elektrarne, ki bodo pokrile manko elektrike iz nuklearke. Poleg tega v vseh državah okoli nas proizvedejo več elektrike, kot je porabijo, energija pa je cenejša kot kdaj koli. Če imamo zdaj denar za termoelektrarno in premog, nafto, plin, bomo lahko tudi takrat plačali sosedom za elektriko. Glede na to, da moramo zmanjšati porabo energije in povečati učinkovitost, tako ali tako ne potrebujemo novih termoelektrarn in nukleark.« Božo Dukič, tajnik združenja, pa upa, da bomo do takrat že kakšen korak naprej v energetski neodvisnosti in da bo edina težava, s katero se bomo morali soočiti, dekomisija ob zaprtju nuklearke.

Za stabilnost elektroenergetskega sistema se po besedah Petra Novaka iz podjetja Energotech tudi po zaprtju nuklearke ni bati: »Edino tveganje bo zaradi preostalega goriva in njegovega skladiščenja. Obnovljivi viri in upravljanje sistema block-chain bodo pomagali prebroditi zaprtje nuklearke. Vsekakor pa nova jedrska elektrarna ne pride v poštev.«

 

baner soncne elektrarne

 

           
      Ministrstvo: V največji meri smo poskušali upoštevati pripombe
Na ministrstvu za infrastrukturo trenutno pripravljajo besedilo EKS za uradno javno obravnavo. Glede na številne pripombe različnih deležnikov na prvotni predlog koncepta nas je zanimalo, ali jih namerava ministrstvo na kakršen koli način vključiti v novo besedilo in katere. Iz službe za odnose z javnostmi smo prejeli naslednji odgovor: »Pri pripravi besedila EKS za uradno javno obravnavo smo poskušali v čim večji možni meri upoštevati prejete predloge za dopolnitve, ki smo jih od junija do oktobra prejeli deset. Med uradno javno obravnavo bodo podana tudi pojasnila k tem predlogom, medtem ko v trenutni fazi posveta na objavljeno gradivo to ni predvideno.«
   
           

Kako poenotiti stališča?

Ali smo v Sloveniji sposobni poenotiti stališča gospodarstva in politike, ko gre za strateško energetsko usmeritev države, kakršen je energetski koncept? »Seveda smo,« je prepričan Bojan Tomc. Kako? »Z argumenti in doslednim opozarjanjem. Dejstvo je, da so fosilna goriva predraga in v zatonu, OVE pa vedno bolj dostopni, poceni, preprosti. Energetski koncept mora v osnovi priznati, da se poraba energije zmanjšuje, da se energetsko prenavlja veliko število stavb in da ljudje sami rešujejo svoj problem preskrbe z energijo – s sončnimi elektrarnami, z lastnimi malimi hidroelektrarnami, geosondami, uporabo lesne biomase iz lastnih gozdov ipd. V zadnjih petih letih, na primer, so cene solarnih sistemov padle za tretjino, tako da so konkurenčna investicija tudi brez subvencij.«

Božo Dukič je prepričan, da bi morali najprej vsi trgovci s fosilnimi energenti sprejeti dejstvo, da se njihov čas izteka: »Časi, ko so napeljali vsak svojo cev, montirali nanjo števce in ’kasirali’, se iztekajo. Pametni trgovci že zdaj iščejo nove poti in in nove možnosti preživetja na trgu. Vsi vemo, da so največji lobisti prav trgovci z naftnimi derivati, zato je treba tudi gospodarstvenike podučiti, da je konec naftnega obdobja. Ko jim bomo pokazali, kakšne možnosti se odpirajo na drugih področjih, se bodo radi otresli odvisnosti.«

Branko Sevčnikar, predsednik SDE Slovenije, meni, da bi lahko poenotili stališča: »Pogoj je jasnejša strategija vlade, poleg tega bi morala biti v pripravo tako pomembnega strateškega dokumenta, kot je energetski koncept, vključena vsa slovenska stroka.« Sogovornik največjo težavo vidi v tem, da »Slovenija kot država nima strategije na nobenem področju, zato je težko načrtovati tudi strategijo na področju energetike«.

Nekoliko manj optimističen je Peter Novak, ki pravi, da gre svetovni razvoj energetike nezadržno v smeri obnovljivih virov: »Sčasoma bo tudi pri nas prišlo do poenotenja na tem področju, vprašanje pa je, ali ne bo takrat že prepozno. Energetika bo decentralizirana, dokončno jo bo spremenila IT-tehnologija s sistemom block-chaine, ki je od bitcoina že prešla v svetovno bančništvo, že jutri pa bo to tehnologija upravljanja z energetiko.«

Glede morebitnega poenotenja stališč je pesimističen tudi Peter Kralj iz podjetja Gejzir: »Politične stranke, ki trenutno vladajo Sloveniji, niso enotne niti glede tega, kaj je življenjskega pomena za delovanje države ter kaj mora ostati v državni lasti in kaj ne. Podobno je v energetiki. Denar, ki bi ga lahko država iztržila iz proizvodnje energije, predvsem električne, posredno vlaga v nove, milijardne energetske proizvodne objekte, po drugi strani pa na vsakem koraku srečujemo podhranjene in v veliki meri tehnološko zastarele infrastrukturne objekte, med katere spada tudi električno omrežje.«

slovenska energetika fotovoltaika omrezje

Energetski projekti s potencialom za razvoj države in gospodarstva

Slovenska politika je po mnenju sogovornika dolžna zagotoviti zanesljivo, trajnostno ter cenovno in okoljsko sprejemljivo preskrbo z energijo tako za državljane kot za gospodarstvo. Porabo energije bi morali zmanjšati, ne da bi pri tem ovirali nadaljnji razvoj. »To se deloma že uresničuje z racionalno rabo, uvajanjem novih tehnologij in s spremenjenim življenskim slogom. Zanesljivost preskrbe pa lahko dosežemo le z izgradnjo kakovostne infrastrukture za distribucijo energije in energentov, ki bo povezana s sosednjimi državami in celotno regijo, predvsem pa s čim manjšo energetsko odvisnostjo.

Med kratkoročnejšimi energetskimi projekti, ki obetajo razvojni potencial za državo in spodbujajo razvoj gospodarstva, Peter Novak izpostavi izgradnjo vodnih zajezitev, dvonamenskih sistemov za namakanje in proizvodnjo elektrike ter gradnjo hidroelektrarn. Tudi Branko Sevčnikar meni, da bi zagon vsem vrstam gospodarstva zagotovila gradnja hidroelektrarn na srednji Savi in Muri, hkrati bi se odprla nova delovna mesta.

Božo Dukič prihodnost vidi v projektih, ki omogočajo čim hitrejši prehod na ogrevanje in hlajenje objektov z OVE: »Velik potencial je tudi v menjavi električnih grelnikov s toplotnimi črpalkami. Še zlasti, če upoštevamo, da za ogrevanje sanitarne vode v električnih grelnikih v Sloveniji porabimo 20 odstotkov v nuklearki proizvedene elektrike.«

Bojan Tomc je prepričan, da moramo postati dežela sonca in uporabe električnih vozil: »Za to imamo idealno pozicijo – od Pirana do Murske sobote je 300 kilometrov, kar je mogoče prevoziti z enim polnjenjem električnega avtomobila. Vsi termalni centri in hoteli bi se morali ogrevati z geosondami. Ob morju bi morali izkoriščati energijo morja, v planinah energijo rek in potokov, v Prekmurju geotermalno energijo. Vsaka turistična kmetija bi morala izposojati e-kolesa, kar bi bila dodana vrednost k nastanitvi, hrani in drugim storitvam. Dnevno 15 evrov za izposojo e-kolesa pomeni 300 evrov mesečno zaslužka, investicija v e-kolo je tako izplačana v enem letu oziroma sezoni. V turizmu je skritih 100.000 delovnih mest, v obnovljivih virih na področju energetike še nadaljnjih 100.000, če upoštevamo tudi gradbene storitve pri celovitih energetskih prenovah objektov.«

Povezane vsebine

Varčevanje toplotne energije

Geotermalna toplotna črpalka, izkušnje po 7 in 15 letih

Ko zbiramo ponudbe za ogrevalni sistem imajo običajno vsi ponudniki »najboljšo« ponudbo, najbolj učinkovito toplotno črpalko in prekašajo vso konkurenco. Se sliši znano? Kaj pa ko inštalaterji odidejo in ko preteče nekaj let? Tokrat predstavljamo izkušnje lastnika objekta, ki mu hišo ogreva...

Ogrevalni sistemi in izračun stroškov ogrevanja

Zadnja zima je bila dolga in zato ogrevanje dražje, kot smo vajeni. Koliko kuriva bomo porabili je odvisno od mnogih faktorjev, predvsem od energetske učinkovitosti vaše hiše ali stanovanja, ter s katerim kurivom...

Najboljše peči na sekance 2021 - revolucija v ogrevanju

Med najboljše peči na sekance dokazano spadajo peči Windhager. Ta avstrijski proizvajalec že več kot 90 let vodi z  inovativnimi tehničnimi rešitvami. Omogočajo priročno, varno, ter stroškovno maksimalno...

Najboljše peči na drva! Pozor, tudi do 60% subvencija

Kljub pestrosti izbire sistemov ogrevanja je ogrevanje na lesno biomaso še vedno zelo priljubljeno. Med najboljše peči na drva spadajo premium peči na drva, ki jih uporabniki pregovorno imenujejo tudi "uplinjaki"....

GRADNJA IN OBNOVE

Ytong hiša - primeri varčne tipske hiše, katalog 2021

Če vas zanima Ytong hiša vroča to jesen, vam priporočamo, da preverite posodobljen katalog, v katerem je Ytong hiša predstavljena z 58 različnimi primeri, od zelo dobre nizkoenergijske pa vse do pasivne hiše. Priporočamo, da na jesen izkoristite ugodnosti in ob izgradnji...

Mala hiša, cena gradnje in stroški bivanja 2021

Po podatkih Statističnega urada Slovenije povprečna površina stanovanj znaša 82m2. Ni tako malo investitorjev, ki želijo bivati na majhnem prostoru za čim nižje stroške bivanja. Veliko družin se zaveda, da morda...

Hidroizolacija teras, balkonov, ravnih streh ...

Nov trend v gradbeništvu je trajnostna gradnja, ki prinaša veliko koristi za okolje in za uporabnike stavb. Bivanje v takih objektih je udobnejše, predvsem pa bolj zdravo. Z vidika okoljevarstva je vedno bolj pomembno...

Fasade - cena, novosti, subvencije 2021

Fasada hiše je eden najpomembnejših ukrepov pri energetski obnovi hiše. Starejše hiše običajno porabijo od pet do desetkrat več energije na leto, kot je dovoljeno za novogradnje, zato obnova fasade spada k...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Spremembe na področju samooskrbe z elektriko

Zakon o učinkoviti rabi energije, ki je začel veljati novembra lani, prinaša kar nekaj sprememb, ki se nanašajo ne samo na ogrevanje stanovanjskih stavb, ampak tudi na samooskrbo iz sončnih elektrarn. Največja novost so spremenjen način zaračunavanja omrežnine in spremembe pri pridobivanju soglasja za...

Aplikacija za izračun in simulacijo sončne elektrarne

Lastna sončna elektrarna že dolgo ni več samo modni trend. Postaja življenjski stil, za katerega se odloča vse več posameznikov. Ideja o samooskrbi namreč postaja vedno bolj privlačna. Da to niso zgolj prazne...

Ponudniki sončnih elektrarn 2021 - kako do pravega dobavitelja?

Vemo, da kakovost solarnih modulov neposredno vpliva na donosnost sončne elektrarne. Kakovostnejši moduli se, od manj kakovostnih, razlikujejo po količini pretvorjenega obsevanja v elektriko. Njihov upad moči v...

Sončna elektrarna na ključ, cena, prihranki, garancija

Kupci sončne elektrarne na ključ iščejo  visoko kakovostno in cenovno ugodno rešitev. Temeljna usmeritev Energije plus je razvoj najsodobnejših tehnoloških rešitev za...

Aktualne novice

Nova spletna revija Varčujem z energijo april 2021

 V aprilu je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (76).V kolikor revijo prebirate na tabličnem ali prenosnem računalniku z manjšim zaslonom, z miško priporočamo povečavo posamične strani. Če revijo prebirate na mobilnem telefonu je omogočeno preprosto povečevanje....

Cene energentov v letu 2021

Zaradi pandemije so cene energentov v prvem četrtletju 2020 na splošno padle. Razlog je seveda kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, saj se je življenje v prvih štirih mesecih popolnoma...

Seminar o akustičnem udobju in zvočni izolaciji

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v okviru letošnjega krovnega projekta Kakovost bivalnih prostorov v mesecu marcu izvedlo že tretji seminar, ki bo tokrat povezan z zvočno izolacijo notranjih...

Cena elektrike v 2021 na lanski ravni

Cena elektrike se je v času korone za slovenska gospodinjstva in male poslovne odjemalce znižala za dobro tretjino. Na podlagi vladnega odloga namreč med 1. marcem in 31. majem ni bilo treba plačevati prispevka za...

Prezračevanje, klimatizacija

Nanoe X - novi izum iz Panasonica

Japonci so že pred 23 leti začeli s poskusi oponašanja narave in eden od njih je odlično uspel. Za čiščenje zraka so uporabili električno nabite nanodelce vode, ki imajo skoraj neverjeten čistilni učinek. Prava vrednost tega izuma se je pokazala v času pandemije saj nanodelci vode, poleg ostalega,...

Centralno ali lokalno prezračevanje - kaj izbrati?

Ste vedeli, da bi stanovanje ali hišo morali prezračevati večkrat na dan? To je nujno, sploh če pomislimo na to, da zaradi modernega življenjskega sloga kar 80% časa preživimo v notranjih prostorih. Moderna PVC...

Nov prezračevalni sistem – rešitev za slab zrak vlago!

Skoraj vsa stanovanja in sodobne stavbe so danes toplotno izolirane in opremljene z okni, ki zelo dobro tesnijo. Da bi zgubili čim manj toplote, se zračenja z odpiranjem oken običajno lotimo preredko in neučinkovito....

Clivet klimatske naprave z naprednimi rešitvami

Clivet ponuja celoten spekter rešitev naprav z natančnim nadzorom uparjanja z elektronskim ekspanzijskim ventilom, opremljenimi z inverter tehnologijo in ekološkim hladilnim plinom R32, ki dosegajo...

Varčevanje vode

Filtri za vodo in pitna voda iz deževnice

Deževnica (kapnica) je mehka voda in kot taka, po izvedeni ustrezni filtraciji odlična za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje WC školjke, pranje perila. Z uporabo UV sterilizatorja vode pa postane mikrobiološko varna pitna voda. Deževnica je brezplačna voda, z njeno uporabo lahko prihranimo kar do 50 %...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven. Če izberemo in kupimo premišljeno, bo takšna čistilna naprava z nami več desetletij in bo delovala brez napak. Če bomo seveda upoštevali nekaj preprostih navodil. Prav...

Pitna voda je za preživetje pomembnejša od energije

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

Filter za vodo pogoj za čisto pitno vodo

Razvoj industrije, onesnaževanje okolja, kmetijstvo, povečanje gostote naseljenosti prebivalstva in motorizacija, povzročajo vedno večje onesnaženje pitne vode. Problem zdrave pitne vode postaja vsak dan bolj...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno škodljivega CO2 in drugih onesnaževal, ki slabšajo kakovost zraka.

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Inštalacije

Talno gretje 2021 (cena, primerjava suhi in mokri sistem)

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo, ter maksimalne prihranke ogrevanja, saj je potrebna temp. v prostoru po vgradnji talega gretja vsaj 2 stopinji nižja. Večina starejših hiš se ogreva z...

Vlaga v kleti

Če ima novogradnja klet, jo je potrebno vedno zaščititi proti vdoru vode z zunanje strani. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvaja srednje spreten graditelj tudi sam. Seveda pa vrag tiči v detajlih, in če...

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.