Medtem ko naftne družbe vrtajo na odročnih krajih in vedno globlje v lovu na nafto, je čas, da tudi vetrnice postavimo tja, kjer piha stalen in močan veter. Deset kilometrov visoko so vetrovi močnejši in pihajo skoraj neprekinjeno ter skrivajo v sebi stokrat več energije, kot vetrovi pri tleh. Današnja najvišja vetrnica je visoka samo 200 metrov, zato se z novimi ne more primerjati. Izračuni kažejo, da bi samo 1% energije višinskih vetrov zadostoval za pokritje potreb celotnega planeta
Kot helikopter
Sodobni inženirji si med načrtovanjem pomagajo z računalniškimi programi, ki so sposobni simulirati pogoje in sile, ki bodo nastajale med delovanjem letečih generatorjev. Prvi predlog je podoben večrotornemu helikopterju, katerega krila delujejo kot krilo zmaja, zato ga nosi isti veter, ki ga poganja. Generatorji elektriko pošiljajo po sidrnem kablu na zemljo, vse deluje brez hrupa in nevidno. Če vetra ni, vgrajeni elektromotorji vrtijo krila, da naprava ta čas lahko ostane v zraku. Zapleteni mehanizmi
za nastavljanje kota kril niso potrebni, saj naprava deluje z nagibanjem celotnih rotorjev, zaradi česar bo leteči stroj zdržal daljši čas brez vzdrževanja.
Poseben balon
Druga skupina znanstvenikov predlaga izdelavo balona, polnjenega s helijem, ki deluje podobno kot vodni mlin, ki bi ga namestili kilometer nad zemljo. Mehko konstrukcijo bodo utrdili z aluminijastim ogrodjem, na obeh koncih pa obesili generator. Če zmanjka vetra balon ostane v zraku, vzdrževanje je enostavnejše saj ga za preglede lahko hitro potegnejo nazaj na tla. Izdelek je že danes zanimiv za postavitev na obalah odročnih otokov ali nad manjšimi puščavskimi naselbinami, da bi z njim nadomestili obstoječe dizelske generatorje.
Cene in investitorji
Zanimivo je, da opisane projekte s svojimi dobički financirajo naftne družbe, ki mrzlično iščejo nove rešitve in možnost zaslužkov za čas po nafti. Po predvidevanjih so takšne leteče elektrarne tako učinkovite, da elektrika iz njih nebi bila nič dražja, kot je ta, ki jo danes dobimo iz vodnih ali termoelektrarn. Skeptiki trdijo, da nobena od opisanih rešitev ne bo delovala, inženirji pa dokazujejo, da je energetska lakota tako velika, da bomo prve podobne naprave kmalu videli. Ali ni že čas, da se v lovu za energijo počasi obrnemo od zemlje k nebu?
slika 1: Dva tipa balonskih vetrnic za vetrove ki pihajo kilometer visoko.
slika 2: Obliko balona ohranja kostrukcija iz aluminijskih veznih palic.
slika 3: Ko ni vetra naprava ostaja v zraku z lastnim pogonom.
