V jeseni 2022 se je začela prva posodobitev temeljnega dokumenta energetske politike v Sloveniji, Nacionalnega energetskega iwn podnebnega načrta (NEPN). Osnutek bi moral biti pripravljen 1. marca 2023, a dokumenta še ni. V njem bo med drugim opredeljeno, kako bomo dosegali cilje na področju razogljičenja energetike in zagotavljanja energetske samooskrbe ter kakšna bo pri tem vloga jedrske energije.
Vlada je lani izdelala precej natančno časovnico, po kateri bi moral Center za energetsko učinkovitost IJS, kjer pripravljajo prenovo NEPN, prvi osnutek do 1. marca letos predložiti ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. A se časovnica zamika, ker se je, kakor pravijo na ministrstvu, zavleklo posvetovanje s splošno in strokovno javnostjo, poleg tega gre za zelo kompleksen in zahteven proces. Ko bo prvi osnutek pripravljen, bo predvidoma še ta mesec, torej aprila, sledila javna razprava, na podlagi katere naj bi še letos spomladi dobili drugi osnutek, jeseni pa tretjega. Po daljšem obdobju regionalnega posvetovanja naj bi spomladi prihodnje leto dobili četrti osnutek NEPN in ga do konca junija poslali v potrditev Evropski komisiji.
Bomo gradili drugi blok jedrske elektrarne?
Kakšni postopki v zvezi s prenovo NEPN se izvajajo in kdaj bodo končani, zanima tudi podjetja, ki so v igri za večmilijardni posel gradnje drugega bloka krške nuklearke (NEK 2): francosko državno družbo EDF, ameriški Westinghouse in južnokorejski KHNP. Slovenska politika se je s predstavniki omenjenih podjetij že nekajkrat sestala na ločenih sestankih. V zdaj veljavnem NEPN smo namreč napovedali, da bomo najpozneje do leta 2027 sprejeli odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne. NEK 2 je predvidena v enem od dveh scenarijev za doseganje podnebne nevtralnosti. Drugi vključuje uporabo sintetičnih plinastih goriv (metana), oba pa velik obseg obnovljivih virov.
Morda vas zanima tudi:
Ne dosegamo načrtov, čeprav so neambiciozni
Evropska komisija je sicer jeseni 2020 slovenskim ciljem, zapisanim v NEPN, očitala predvsem neambicioznost. Kljub temu Slovenija na nekaterih področjih ni dosegla niti teh. Precej uspešni smo bili denimo pri doseganju ciljev na področju energetske učinkovitosti, v zadnjih letih smo pospešili tudi energetske prenove stavb, tako da je bila raba končne energije v stavbah leta 2020 za 21 % nižja kot leta 2005, emisije toplogrednih plinov iz tega vira pa nižje za 55 %. Zelo neuspešni pa smo doseganju deleža uporabe obnovljivih virov energije (OVE). Prav tako nismo dosegli vmesnega cilja, 25-odstotnega deleža OVE v končni rabi energije do leta 2020. Prišli smo le do 24,1 odstotka, preostali delež smo za okrog pet milijonov evrov »dokupili« od Čehov.
Povezane vsebine
