Slovenija je lani ob izredno dobrih hidroloških razmerah uvozila devet odstotkov električne energije, leto poprej 20 odstotkov, septembra letos je bil uvoz okrog 10-odstoten. »Lastni proizvodni viri elektrike so strateškega pomena za državo, kajti pričakovati je, da bo njena poraba kljub varčevanju še nekaj časa naraščala,« poudarja dr. Pavel Omahen, pomočnik direktorja družbe Eles.

 

eles HE Brezice

»Odprtje HE Brežice na spodnji Savi je zame eden največjih dogodkov v letošnjem letu,« pravi dr. Pavel Omahen, ki je prepričan, da so hidrelektrarne najbolj konkurenčen domači obnovljivi vir energije.

 

V povprečju 15-odstoten uvoz elektrike za državo ni problematičen, pravi sogovornik: »Stopnja energetske odvisnosti  bi bila veliko večja, če ne bi imeli novega bloka Teš 6, ki bo služil še nekaj desetletij, obnovljene nuklearke, ki ima podaljšano življenjsko dobo za približno 25 let, skoraj v celoti obnovljenega hidrološkega parka na Dravi in Savi, na kateri so pred kratkim odprli tudi novo hidroelektrarno (HE).«

 

eles Pavel Omahen
Najnižja poraba elektrike v Sloveniji je okrog 1000 MW ob treh zjutraj, med 18. in 20. uro naraste na 1700 MW, pozimi na 2100 MW. »Luknjo bi lahko zapolnili z električnimi avtomobili, če bi njihovo polnjenje uravnavali s pametnim omrežjem,« pravi dr. Pavel Omahen.

 

Energetski vir mora biti učinkovit

Če želi človeštvo preživeti ob udobju, kakršnega smo vajeni zdaj, mora biti energetski vir zelo učinkovit, kar pomeni, da v svoji življenjski dobi zagotovi vsaj 20-krat več energije, kot je vložimo v gradnjo objekta za izkoriščanje tega energetskega vira. »Pri sončnih in vetrnih elektrarnah je ta faktor pet, to pa je dovolj samo za golo preživetje, ne tudi za udobje. Če bi na zdajšnji stopnji razvoja vlagali samo še v te vire, bi se kmalu vrnili na raven kakovosti življenja pred sto leti,« pravi dr. Omahen, ki je prepričan, da sončne in vetrne elektrarne z ekonomskega vidika na ravni gospodarstva še niso smiselne. Naložba v ta dva obnovljiva je smiselna le z vidika posameznika – če za postavitev sončne elektrarne dobi neko spodbudo, se mu to seveda splača.

Sogovornik se strinja, da sta omenjena vira prijaznejša do okolja: »Po drugi strani se nihče ne vpraša, kako ogromno število vetrnic na severu Nemčije in ob Severnem morju, na obalah Danske, na primer, vpliva na smer in moč vetra, ki je tu prisoten že od nekdaj – jakost vetra najverjetneje ni več takšna kot nekdaj, saj ga vetrnice v dobršni meri izkoristijo in s tem upočasnijo. Mogoče to vpliva tudi na globalno klimo, morda celo bolj kot izpusti CO2 iz termoelektrarn, ki jih globalni kapital po mojem mnenju izdatno izkorišča za strašenje ljudi, češ da bomo z njimi uničili svet. V bistvu pa bi radi proizvodnjo preusmerili na področja, kjer so nastavili ogromna korita za svoje dobičke.«

pasica aplikacija

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so hidroelektrarne

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so po njegovem mnenju hidroelektrarne, ki so s stališča vložka energije in upoštevajoč življenjsko dobo (ta je ob primernem vzdrževanju pravzaprav neskončno dolga), veliko bolj primerne. Poleg tega ne gre zanemariti njihovega vpliva na poplavno varnost. Na Dravi jih imamo osem, na Soči tri pretočne in eno črpalno, na zgornji Savi tri, na spodnji Savi pet, skupaj z novo HE Brežice, katere odprtje je za dr. Omahna eden največjih dogodkov v letošnjem letu: »Prepričan sem, da bo dobro služila ne samo otrokom, ampak tudi našim vnukom in pravnukom.«

Problem je, kako zbrati kapital za gradnjo HE, ker imajo tako dolgo vračilno dobo. »Dve HE na Savi, ki staneta skupaj okrog 300 milijonov evrov, prineseta toliko kot vsi subvencionirani obnovljivi viri, za katere bomo v 15 letih plačali milijardo in pol. Pri tem so subvencije samo en del, kar država daje investitorjem v sončne elektrarne – lahko se priklopijo na omrežje, v katerega oddajajo vse viške proizvedene elektrike, ko imajo primanjkljaj, pa iz omrežja jemljejo. To pomeni, da zastonj izkoriščajo akumulacijo in regulacijo elektroenergetskega sistema. Pri tem pa je treba vedeti, da mora nekdo ob njihovih viških zmanjšati proizvodnjo in jo ob primanjkljajih povečati,« pojasnjuje dr. Pavel Omahen in dodaja, da za 270 sončnih megavatov vsekakor potrebujemo termoelektrarno in nuklearko, ki bosta uravnavali nihanja v proizvodnji elektrike.

 

ELES ove elektro omrezje soncne elektrarne

Obnovljivi viri bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji igrali zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zadostnih količin električne energije.

 Pametni sistemi v prenosnem in distribucijskih omrežjih

Dejstvo je, da se mora omrežje prilagajati uporabniku in ne nasprotno, vendar elektroenergetski sistem takšno reguliranje veliko stane. Prenosno omrežje je po besedah sogovornika dobro pripravljeno na pričakovano rast izkoriščanja obnovljivih virov: »Ob pričakovani rasti porabe električne energije z vse večjim vključevanjem toplotnih črpalk, električnih avtomobilov ipd., na prenosnem omrežju še vsaj nekaj časa ne bomo imeli težav. Drugače je v distribuciji, kjer je omrežje ponekod že malce zastarelo in ne bi preneslo dodatnih porabnikov. Morali bi ga obnoviti, nadgraditi za sodobne potrebe, ga narediti bolj pametnega, bolj uporabnega. To seveda zahteva velika vlaganja.«

 

     
  Samozadostni ob dobri hidrologiji
Na dan pogovora z dr. Pavlom Omahnom (25. september ob 13. uri) je poraba električne energije v Sloveniji znašala 1642 MW. Od tega so dravske HE zagotavljale 523 MW, savske 246 MW, soške pa kar 70 MW.  Ob hidrološko slabih razmerah vse tri soške hidroelektrarne skupaj proizvedejo 5 MW, kar je na Soči zelo veliko število ur na leto. »Zaradi dobre hidrologije in ob proizvodnji elektrike iz TEŠ 6 ter nuklearke smo danes  samozadostni,« je dejal sogovornik in poudaril, da nam vse naštete elektrarne zagotavljajo suverenost in samostojnost na elektroenergetskem trgu.
 
     

 

 

Prihodnost je v pametnih omrežjih. V Elesu tako že uvajajo pametne sisteme, da lahko posamezne daljnovode obremenjujejo prek predpisane tehnične meje, ki je sicer enaka poleti in pozimi, vendar če je zelo mrzlo in močno piha, lahko vodnik prenese tudi dvakrat večjo obremenitev kot poleti, ko je visoka temepratura in ni nobenega vetra. »Do zdaj smo vodnik obremenjavali po neki splošni predpisani oceni. Če pa spremljaš parametre vremena, kar mi zdaj delamo na ključnih daljnovodih, lahko v skladu z vremenskimi pogoji te daljnovode precej bolj obremenimo. Uvajamo tudi nove rešitve na prenosu, kot je denimo projekt SINCRO.GRID, katerega namen je z upravljanjem pravilnega napetostnega profila z lastnimi viri jalovih moči povečati zmogljivosti prenosnega omrežja,« našteva dr. Omahen. Gre za skupni projekt Slovenije in Hrvaške, kar nakazuje že domiselno zasnovano ime – SI (Slovenija), 'n' (in), CRO (Hrvaška), GRID (omrežje).

 

     
  Premogu v mestih bi se morali že zdavnaj odpovedati
Konični odjem v Sloveniji je 2100 MW, v Nemčiji 35.000 MW, pri čemer le 18 odstotkov elektrike pridobijo iz sonca in vetra, glavnino pa iz premoga. Ko beseda nanese na to fosilno gorivo, ki se uporablja tudi v TE-TOL, dr. Omahen poudari, da bi morali v tem primeru že zdavnaj najti drugačno rešitev in v Ljubljani uporabljati zemeljski plin. Ta je ekološko veliko bolj sprejemljiv kot premog, nima izpustov trdih delcev, manj je emisij CO2: »V Ljubljani je sicer smiselno imeti toplarno, ker je to najučinkovitejši proizvodni proces, pri katerem iz enake količine plina ali premoga dobiš elektriko in toploto, izkoristek je zelo velik. Smiselno pa bi bilo uporabljati zemeljski plin, kajti premog v mesta preprosto ne spada.«
 
     

 

Na vprašanje, kam bo šel trend obnovljivih virov in s kakšno hitrostjo, sogovornik odgovarja previdno: »Ne bi rad napovedoval, kaj bo čez 20 let, kajti stvari se spreminjajo zelo, zelo hitro. Včasih smo na Elektroinštitutu Milan Vidmar delali scenarije za 20 ali 30 let naprej, danes je to zaradi razvoja nemogoče. Če bi pred desetimi leti kdo napovedoval današnje stanje, nikoli ne bi verjel. Lahko rečem samo to: do zdaj smo električarji vedno pravočasno poskrbeli, da so vsi porabniki dobili potrebno količino elektrike na svojih odjemnih mestih.«

Vprašanje pa je, kako bomo, če bo rasla poraba elektrike, sploh dobili energijo. Najpomembnejše vprašanje je torej, kako bo Slovenija zagotavljala zadostne količine električne energije iz svojih virov. Obnovljivi viri bodo pri tem vsekakor imeli pomembno vlogo, a zaradi vsega prej naštetega moramo njihovo rabo spodbujati premišljeno,« zaključi sogovornik.

Podobni članki

 

 

Varčevanje toplotne energije

Kamin in kaminska peč - zanesljiva in uporabna

Ogrevanje prostorov je danes enostavno, avtomatizirano in deluje z visokimi izkoristki. Na razpolago je vrsta izdelkov, s katerimi lahko ogrejemo prostor ali celotno stavbo, delovanje pa je ročno ali popolnoma avtomatizirano. Prednost takšnih peči je njihova majhnost, neslišno ali zelo tiho delovanje ter dostopne...

Peči na pelete slovenskega proizvajalca Biodom

Slovenski proizvajalec je na osnovi dolgoletnih investicij v razvoj ogrevalnih sistemov na lesno biomaso ter praktičnih izkušenj iz terena, razvil širok izbor modernih in ekoloških peletnih kotlov, ki nudijo trajno...

Geotermalne toplotne črpalke prihranijo največ

Največja prednost geotermalnih toplotnih črpalk je, da uporabljajo konstantno temperaturo zemlje kot izmenjalni posrednik namesto zunanje temperature zraka.

Toplotne črpalke Orca energije uspešne tudi na zahtevnem trgu Avstrije

S toplotno črpalko Coolwex by Orca je zahtevni avstrijski lastnik Josef Lepold iz Eggersdorfa znižal stroške ogrevanja iz 4.500 EUR na 1.700 EUR letno.

GRADNJA IN OBNOVE

Suhomontažna gradnja: hitro, učinkovito in čisto

Gradnja in obdelava notranjih sten s suhomontažnimi sistemi je optimalna rešitev pri prenovi bivalnih prostorov in tudi pri gradnji hiše. Suhomontažna gradnja se običajno povezuje z mavčnokartonskimi ploščami, ki so sposobne vpijati in oddajati vlago, so paroprepustne, negorljive, biološko neoporečne in v...

Obloge za vlažne stene

Kakšne montažne stene so primerne za vlažne in mokre prostore? Ali lahko uporabljamo mavčne plošče ali so primernejše kakšne druge? Kakšna izolacija se priporoča? Uporabiti leseno ali kovinsko konstrukcijo? To...

Kako odstraniti plesen in vlago

Voda in vlaga, ki lahko v stavbo oziroma gradbene materiale prodirata na različne načine, povzročata veliko težav in tudi škodo. Temelje hiše in njene vkopane dele je treba zato pri novogradnji zaščititi s...

Samorazlivni estrih in talno ogrevanje

 Sodobne stavbe lahko varčno in učinkovito ogrejemo samo z nizkotemperaturnim ogrevanjem. Talno ogrevanje je najbližje idealnemu temperaturnemu profilu med tlemi in stropom, zato je...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Najboljši solarni moduli

Učinkovitost fotovoltaičnih modulov je, poleg trajnosti, najpomembnejši podatek. Ne kaže samo razlike med povprečnim in vrhunskim izdelkom, temveč tudi odločilno vpliva na količino zajete solarne elektrike. Industrija takšne izdelke nenehno posodablja, zato pametni kupci vedno iščejo najnovejše podatke pred...

Shranjevanje sončne elektrike

V EU so Nemci vodilni na področju vgradnje solarnih baterijskih sistemov. Ta razvoj podpira nemška razvojna banka KfW, ki pospešuje in kreditira vgradnjo baterij za shranjevanje elektrike iz fotovoltaike. Da bi...

Imam streho primerno za sončno elektrarno?

Sonce je v resnici odgovor na vsa energetska vprašanja človeštva, gospodinjstva pa lahko svoj delež prispevamo z lastno proizvodnjo elektrike na strehi objekta. Streha stavbe je neuporabljena in najbolj primerna...

Solarni moduli za sončne elektrarne - kako prepoznati dobre

Za solarne module je še kako pomembna kakovost, ki neposredno vpliva na donosnost sončne elektrarne v celotni življenjski dobi. Pred investicijo je smiselno preveriti koliko sončnega obsevanja zmore izbrani solarni...

Aktualne novice

Ytong iz Kisovca prejemnik Okoljske nagrade

Na konferenci Okoljsko srečanje so pod okriljem Eko sklada in Časnika Finance podelili priznanja okolju najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, postopku in storitvi. Med 18 prijavami na razpis v 4-ih kategorijah je družba Xella porobeton SI prejela nagrado za najboljši okoljski postopek, saj se z učinkovitim...

Bo trajnostna gradnja z novo direktivo postala evropska stvarnost

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135...

Sejem vseh sejmov

52. MOS prinaša še bogatejšo ponudbo in ponovno segmetacijo sejma na pet ključnih področij: MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, MOS B2B in MOS Plus. Sejem, ki ga lahko v Celju obiščete od 10. do 15. septembra, bo...

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci...

Prezračevanje, klimatizacija

Vlaga? Plesen? Rešitev je v prezračevanju

V bolj ali manj zrakotesnih novograjenih ali prenovljenih stavbah – in danes so takšne skorajda vse – pozabljamo na ključno stvar: ne samo nova okna z dvojno ali celo trojno zasteklitvijo in debel toplotnoizolativni ovoj, nujno je tudi prezračevanje.

Prezračevanje s strešnim oknom Velux Smart Vent

Počutje v zaprtih prostorih je v prvi vrsti odvisno od kakovosti zraka, ki ga dihamo. A kakovosten zrak danes ni nekaj samo po sebi umevnega, saj smo hočeš nočeš postali generacija zaprtih prostorov, ki so pogosto...

Znebite se plesni v prostoru in zadihajte svež zrak!

Prenove starogradenj in gradnje novih sodobnih hiš so iz materialov, ki dobro tesnijo in hkrati zelo slabo prepuščajo vlago. Zato se celo v novih hišah pri takšni gradnji pojavljajo težave z odvečnim kondenzom, ki...

Prezračevanje, prezračevalni sistem in pogoste zmote

V prispevku predstavljamo katero prezračevanje dejansko potrebujemo, kako pravilno prezračevati in različne možnosti rešitve za centralni ali decentralni prezračevalni sistem.

Varčevanje vode

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave morajo imeti dolgo življenjsko dobo, popolno tesniti, prenašati obremenitve in biti odporni na korozijo. Danes so lahko izdelani iz betona ali iz umetne mase, vprašanje je le, katera izvedba ima manj pomanjkljivosti.

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov,...

Filtri za vodo - kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven, saj jo kupujemo za več desetletij. V tem času bo morala delovati brez napak, uporabniku pa povzročati čim manjše stroške. Ponudba na trgu je velika, zato so se v podjetju...

ZELENA MOBILNOST

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno potrjujejo kot odlična alternativa in več ne bi zamenjali s starimi jeklenimi konjički.

Polnilnica za električni avto v vse nove hiše

Angleška vlada sprejema predpis, ki bo v vseh novih zgrajenih enodružinskih hišah z lastnim parkirnim mestom zahteval vgradnjo polnilnice za električni avto.

Električni avtomobil in polnilnica - dokazano dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Od začetka januarja do konca oktobra 2019 je bilo pri nas prvič...

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Inštalacije

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno.

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.