Slovenija je lani ob izredno dobrih hidroloških razmerah uvozila devet odstotkov električne energije, leto poprej 20 odstotkov, septembra letos je bil uvoz okrog 10-odstoten. »Lastni proizvodni viri elektrike so strateškega pomena za državo, kajti pričakovati je, da bo njena poraba kljub varčevanju še nekaj časa naraščala,« poudarja dr. Pavel Omahen, pomočnik direktorja družbe Eles.

 

eles HE Brezice

»Odprtje HE Brežice na spodnji Savi je zame eden največjih dogodkov v letošnjem letu,« pravi dr. Pavel Omahen, ki je prepričan, da so hidrelektrarne najbolj konkurenčen domači obnovljivi vir energije.

 

V povprečju 15-odstoten uvoz elektrike za državo ni problematičen, pravi sogovornik: »Stopnja energetske odvisnosti  bi bila veliko večja, če ne bi imeli novega bloka Teš 6, ki bo služil še nekaj desetletij, obnovljene nuklearke, ki ima podaljšano življenjsko dobo za približno 25 let, skoraj v celoti obnovljenega hidrološkega parka na Dravi in Savi, na kateri so pred kratkim odprli tudi novo hidroelektrarno (HE).«

 

eles Pavel Omahen
Najnižja poraba elektrike v Sloveniji je okrog 1000 MW ob treh zjutraj, med 18. in 20. uro naraste na 1700 MW, pozimi na 2100 MW. »Luknjo bi lahko zapolnili z električnimi avtomobili, če bi njihovo polnjenje uravnavali s pametnim omrežjem,« pravi dr. Pavel Omahen.

 

Energetski vir mora biti učinkovit

Če želi človeštvo preživeti ob udobju, kakršnega smo vajeni zdaj, mora biti energetski vir zelo učinkovit, kar pomeni, da v svoji življenjski dobi zagotovi vsaj 20-krat več energije, kot je vložimo v gradnjo objekta za izkoriščanje tega energetskega vira. »Pri sončnih in vetrnih elektrarnah je ta faktor pet, to pa je dovolj samo za golo preživetje, ne tudi za udobje. Če bi na zdajšnji stopnji razvoja vlagali samo še v te vire, bi se kmalu vrnili na raven kakovosti življenja pred sto leti,« pravi dr. Omahen, ki je prepričan, da sončne in vetrne elektrarne z ekonomskega vidika na ravni gospodarstva še niso smiselne. Naložba v ta dva obnovljiva je smiselna le z vidika posameznika – če za postavitev sončne elektrarne dobi neko spodbudo, se mu to seveda splača.

Sogovornik se strinja, da sta omenjena vira prijaznejša do okolja: »Po drugi strani se nihče ne vpraša, kako ogromno število vetrnic na severu Nemčije in ob Severnem morju, na obalah Danske, na primer, vpliva na smer in moč vetra, ki je tu prisoten že od nekdaj – jakost vetra najverjetneje ni več takšna kot nekdaj, saj ga vetrnice v dobršni meri izkoristijo in s tem upočasnijo. Mogoče to vpliva tudi na globalno klimo, morda celo bolj kot izpusti CO2 iz termoelektrarn, ki jih globalni kapital po mojem mnenju izdatno izkorišča za strašenje ljudi, češ da bomo z njimi uničili svet. V bistvu pa bi radi proizvodnjo preusmerili na področja, kjer so nastavili ogromna korita za svoje dobičke.«

pasica aplikacija

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so hidroelektrarne

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so po njegovem mnenju hidroelektrarne, ki so s stališča vložka energije in upoštevajoč življenjsko dobo (ta je ob primernem vzdrževanju pravzaprav neskončno dolga), veliko bolj primerne. Poleg tega ne gre zanemariti njihovega vpliva na poplavno varnost. Na Dravi jih imamo osem, na Soči tri pretočne in eno črpalno, na zgornji Savi tri, na spodnji Savi pet, skupaj z novo HE Brežice, katere odprtje je za dr. Omahna eden največjih dogodkov v letošnjem letu: »Prepričan sem, da bo dobro služila ne samo otrokom, ampak tudi našim vnukom in pravnukom.«

Problem je, kako zbrati kapital za gradnjo HE, ker imajo tako dolgo vračilno dobo. »Dve HE na Savi, ki staneta skupaj okrog 300 milijonov evrov, prineseta toliko kot vsi subvencionirani obnovljivi viri, za katere bomo v 15 letih plačali milijardo in pol. Pri tem so subvencije samo en del, kar država daje investitorjem v sončne elektrarne – lahko se priklopijo na omrežje, v katerega oddajajo vse viške proizvedene elektrike, ko imajo primanjkljaj, pa iz omrežja jemljejo. To pomeni, da zastonj izkoriščajo akumulacijo in regulacijo elektroenergetskega sistema. Pri tem pa je treba vedeti, da mora nekdo ob njihovih viških zmanjšati proizvodnjo in jo ob primanjkljajih povečati,« pojasnjuje dr. Pavel Omahen in dodaja, da za 270 sončnih megavatov vsekakor potrebujemo termoelektrarno in nuklearko, ki bosta uravnavali nihanja v proizvodnji elektrike.

 

ELES ove elektro omrezje soncne elektrarne

Obnovljivi viri bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji igrali zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zadostnih količin električne energije.

 Pametni sistemi v prenosnem in distribucijskih omrežjih

Dejstvo je, da se mora omrežje prilagajati uporabniku in ne nasprotno, vendar elektroenergetski sistem takšno reguliranje veliko stane. Prenosno omrežje je po besedah sogovornika dobro pripravljeno na pričakovano rast izkoriščanja obnovljivih virov: »Ob pričakovani rasti porabe električne energije z vse večjim vključevanjem toplotnih črpalk, električnih avtomobilov ipd., na prenosnem omrežju še vsaj nekaj časa ne bomo imeli težav. Drugače je v distribuciji, kjer je omrežje ponekod že malce zastarelo in ne bi preneslo dodatnih porabnikov. Morali bi ga obnoviti, nadgraditi za sodobne potrebe, ga narediti bolj pametnega, bolj uporabnega. To seveda zahteva velika vlaganja.«

 

     
  Samozadostni ob dobri hidrologiji
Na dan pogovora z dr. Pavlom Omahnom (25. september ob 13. uri) je poraba električne energije v Sloveniji znašala 1642 MW. Od tega so dravske HE zagotavljale 523 MW, savske 246 MW, soške pa kar 70 MW.  Ob hidrološko slabih razmerah vse tri soške hidroelektrarne skupaj proizvedejo 5 MW, kar je na Soči zelo veliko število ur na leto. »Zaradi dobre hidrologije in ob proizvodnji elektrike iz TEŠ 6 ter nuklearke smo danes  samozadostni,« je dejal sogovornik in poudaril, da nam vse naštete elektrarne zagotavljajo suverenost in samostojnost na elektroenergetskem trgu.
 
     

 

 

Prihodnost je v pametnih omrežjih. V Elesu tako že uvajajo pametne sisteme, da lahko posamezne daljnovode obremenjujejo prek predpisane tehnične meje, ki je sicer enaka poleti in pozimi, vendar če je zelo mrzlo in močno piha, lahko vodnik prenese tudi dvakrat večjo obremenitev kot poleti, ko je visoka temepratura in ni nobenega vetra. »Do zdaj smo vodnik obremenjavali po neki splošni predpisani oceni. Če pa spremljaš parametre vremena, kar mi zdaj delamo na ključnih daljnovodih, lahko v skladu z vremenskimi pogoji te daljnovode precej bolj obremenimo. Uvajamo tudi nove rešitve na prenosu, kot je denimo projekt SINCRO.GRID, katerega namen je z upravljanjem pravilnega napetostnega profila z lastnimi viri jalovih moči povečati zmogljivosti prenosnega omrežja,« našteva dr. Omahen. Gre za skupni projekt Slovenije in Hrvaške, kar nakazuje že domiselno zasnovano ime – SI (Slovenija), 'n' (in), CRO (Hrvaška), GRID (omrežje).

 

     
  Premogu v mestih bi se morali že zdavnaj odpovedati
Konični odjem v Sloveniji je 2100 MW, v Nemčiji 35.000 MW, pri čemer le 18 odstotkov elektrike pridobijo iz sonca in vetra, glavnino pa iz premoga. Ko beseda nanese na to fosilno gorivo, ki se uporablja tudi v TE-TOL, dr. Omahen poudari, da bi morali v tem primeru že zdavnaj najti drugačno rešitev in v Ljubljani uporabljati zemeljski plin. Ta je ekološko veliko bolj sprejemljiv kot premog, nima izpustov trdih delcev, manj je emisij CO2: »V Ljubljani je sicer smiselno imeti toplarno, ker je to najučinkovitejši proizvodni proces, pri katerem iz enake količine plina ali premoga dobiš elektriko in toploto, izkoristek je zelo velik. Smiselno pa bi bilo uporabljati zemeljski plin, kajti premog v mesta preprosto ne spada.«
 
     

 

Na vprašanje, kam bo šel trend obnovljivih virov in s kakšno hitrostjo, sogovornik odgovarja previdno: »Ne bi rad napovedoval, kaj bo čez 20 let, kajti stvari se spreminjajo zelo, zelo hitro. Včasih smo na Elektroinštitutu Milan Vidmar delali scenarije za 20 ali 30 let naprej, danes je to zaradi razvoja nemogoče. Če bi pred desetimi leti kdo napovedoval današnje stanje, nikoli ne bi verjel. Lahko rečem samo to: do zdaj smo električarji vedno pravočasno poskrbeli, da so vsi porabniki dobili potrebno količino elektrike na svojih odjemnih mestih.«

Vprašanje pa je, kako bomo, če bo rasla poraba elektrike, sploh dobili energijo. Najpomembnejše vprašanje je torej, kako bo Slovenija zagotavljala zadostne količine električne energije iz svojih virov. Obnovljivi viri bodo pri tem vsekakor imeli pomembno vlogo, a zaradi vsega prej naštetega moramo njihovo rabo spodbujati premišljeno,« zaključi sogovornik.

Podobni članki

 

 

Varčevanje toplotne energije

Geotermalna toplotna črpalka -  ogrevalni sistem v ponovnem vzponu

Geotermalna toplotna črpalka - ogrevalni sistem, ki v Sloveniji vztrajno raste tudi na račun skandinavskega razvoja sodobne ogrevalne tehnike. Kako je razširjeno koriščenje geotermalnih virov energije v Sloveniji in zakaj so geotermalne toplotne črpalke v porastu, smo se pogovarjali z Jodeh Yasinom iz podjetja...

Trije odločilni dejavniki pri izbiri toplotne črpalke

Vgradnja toplotne črpalke je dolgoročna investicija. Na toplotno črplako se lahko zanesete, da bo zagotavljala udobno bivalno klimo ob največjih možnih prihrankih. Leto za letom, dan za dnem. Ob izbiri toplotne...

Toplotna črpalka Stiebel Eltron LWZ

Gradnja nove hiše vam daje možnost, da zgradite dom svojih sanj. Ali ste opremo za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje pri tem tudi upoštevali? V nadaljevanju preverite edinstveno priložnost za namestitev...

Delovanje toplotne črpalke Bosch, novi izsledki

Delovanje toplotne črpalke Bosch (zadnje serije) se je izkazalo za zelo vzpodbudno tudi v ekstremnih pogojih. Od sodobnih toplotnih črpalk se pričakuje, da razen objektov ogrevajo tudi sanitarno vodo in so pri tem...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna lesena hiša - kako izbrati pravo, zame najprimernejšo

Lesene hiše izpodrivajo klasične zidane hiše, nakup hiše izpodriva gradnjo hiše, energijsko varčne pasivne hiše izpodrivajo energijsko potratne hiše, obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva. Ta štiri dejstva so bila vodilo, da smo se v reviji odločili za podrobnejše predstavitve nekaterih...

Enostavne sodobne, moderne hiše

Pri gradnji stavbe je odnos  "vzrok – posledica" praviloma nedvoumen. Toplotna izolacija ovoja stavbe določa potrebno moč ogrevalne naprave, ta pa razvod, ogrevala ter energent. Pri parceli pa je ta odnos...

Kako zmanjšati izgubo energije v hiši?

Ob prenovi hiše lahko z razmeroma majhnim vložkom zmanjšamo porabo energije za približno 60%, kolikor znašajo izgube skozi zidove in streho. Naslednji pomembnejši sklop prenove stavbe so vrata in okna, ki lahko...

Trajnostna gradnja - učinkovita in trajno neškodljiva

»Sodobna družba je postavljena pred izzive, ki jih povzročajo klimatske spremembe, naraščajoča energijska odvisnost Evrope, omejenost naravnih virov in prizadevanja za zdravo okolje in čim bolj neokrnjeno...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Kako deluje samooskrba z elektriko

Samooskrba z elektriko je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering sistema, pri čemer se delovna energija proizvedena v sončni elektrarni in porabljena energija na...

Izgradnja sončne elektrarne - kaj vas utegne zanimati

Sončna elektrarna za samooskrbo je donosna in za gospodinjstva zelo mikavna investicija, v luči nove državne uredbe o samooskrbi z električno energijo pa je mogoče ugodno subvencijo, razen za sončne elektrarne,...

Ogrevanje hiše s sončno elektrarno

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos

Sončna elektrarna je za široko rabo ena bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi delovanja ter glede na donose bančnih depozitov nizka in obeta dober donos, saj...

Aktualne novice

Cena elektrike 2020 drastično navzdol

Cena elektrike bo v letu 2020 glede na razmere s korona virusom padala. Energija plus je za naslednje 3 mesece znižala cene elektrike za pet odstotkov, cene zemeljskega plina pa celo za tretjino.

Cena elektrike v marcu drastično nižja

Preverjamo kakšna je cena elektrike v mesecu marcu 2020 na račun znižanja omrežnine, ki bo trajala začasno vse do 1. junija 2020. Agencija za energijo je v času krize s korona virusom znižala omrežnino za...

Cooper & Hunter prezračevanje, toplotne črpalke in klime

Cooper & Hunter je moderna in tehnološko napredna blagovna znamka opreme za hlajenje in ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Sledijo svetovnim trendom, s širokim naborom različnih naprav pa se uvrščajo v...

Sejem Dom 2020 : zanimivi dogodki, urnik

Sejem Dom kot vsako leto ponudi množico zanimivih dogodkov. Tokrat Gradbeni inštitut ZRMK vabi na podelitev novih okoljskih certifikatov in njihove druge dogodke, ki bodo potekali v Ljubljani od srede, 4. marca do...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - novi ventilatorji Silvento

Kopalnica je prostor, v katerem je zaradi prhanja, kopanja, delovanja pralnega stroja in morda še sušenja perila vedno veliko vlage. Z odpiranjem oken se je znebimo le malo, preostala zastaja v kopalnici ali prehaja v druge prostore v stanovanju in povzroča nevšečnosti.

Brezplačno ogrevanje, prezračevanje in razvlaževanje

Solarventi obratuje s pomočjo sončne energije, ne potrebuje elektrike. Hkrati omogoča prezračevanje, razvlaževanje ter tudi dogrevanje stanovanjskih objektov, počitniških hiš, vikendov, garaž, mobilnih hiš,...

Plesen na steni - je odstranjevanje vnaprej izgubljena bitka?

Boj z zidno plesnijo je ena najpogostejših težav, s katero se srečujemo lastniki stanovanj in družinskih hiš. Na srečo obstaja kar nekaj načinov, da plesen odstranimo, še bolje pa je da sploh prepečimo njen...

Prezračevanje zrakotesnih hiš in stanovanj je nujno

Gradbena stroka v Sloveniji že od leta 2000 daje prednost zrakotesni gradnji, kar je sicer v skladu z evropskimi (in slovenskimi) standardi, ki so usmerjeni v zmanjševanje porabe energije za ogrevanje in hlajenje....

Varčevanje vode

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja, kamor so pač odtekle. Samo čistilna sposobnost  zemlje  ima svoje meje, zato je potrebno...

Vodni kamen in čista pitna voda

Vodni kamen se neprenehoma nabira na vodovodni napeljavi, ventilih, grelcih, pralnih in pomivalnih strojih, umivalnikih, koritih, pipah in njihovih mrežicah, tuših, kopalnih kadeh, sanitarni keramiki, wc kotličkih in...

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

ZELENA MOBILNOST

Kako deluje električni avto?

Elektromotor je najboljši pogonski stroj, ki je bil do danes izumljen. V primerjavi z motorjem z notranjim zgorevanjem je tri do štirikrat bolj učinkovit. Sestavljen je samo iz statorja in rotorja, njegova dodatna prednost v avtu pa je, da med zaviranjem deluje kot generator in polni baterijo.

Muskova revolucionarna vizija električnega avta

Tovarna električnih avtomobilov Tesla je začela obratovati 2003, že čez pet let je bil v prodaji njihov Model S. Na začetku so želeli izdelati vozilo iz uporabnih delov običajnih avtov in vstaviti električni...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Polnilnica za električni avto v vse nove hiše

Angleška vlada sprejema predpis, ki bo v vseh novih zgrajenih enodružinskih hišah z lastnim parkirnim mestom zahteval vgradnjo polnilnice za električni avto.

Inštalacije

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje sanitarne vode, ne pridobi dovolj natančnih informacij, posebaj pa je pomembno, da se sisteme...

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Talno ogrevanje v starejši hiši - primer

Pri adaptacijah starih zgradb si prenekateri lastnik zaželi, da bi vgradil talno ogrevanje. Izvedba le-tega je odvisna od razpoložljive višine tal, ki pa je v takšnih primerih običajno ni dovolj.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.