Slovenija je lani ob izredno dobrih hidroloških razmerah uvozila devet odstotkov električne energije, leto poprej 20 odstotkov, septembra letos je bil uvoz okrog 10-odstoten. »Lastni proizvodni viri elektrike so strateškega pomena za državo, kajti pričakovati je, da bo njena poraba kljub varčevanju še nekaj časa naraščala,« poudarja dr. Pavel Omahen, pomočnik direktorja družbe Eles.

 

eles HE Brezice

»Odprtje HE Brežice na spodnji Savi je zame eden največjih dogodkov v letošnjem letu,« pravi dr. Pavel Omahen, ki je prepričan, da so hidrelektrarne najbolj konkurenčen domači obnovljivi vir energije.

 

V povprečju 15-odstoten uvoz elektrike za državo ni problematičen, pravi sogovornik: »Stopnja energetske odvisnosti  bi bila veliko večja, če ne bi imeli novega bloka Teš 6, ki bo služil še nekaj desetletij, obnovljene nuklearke, ki ima podaljšano življenjsko dobo za približno 25 let, skoraj v celoti obnovljenega hidrološkega parka na Dravi in Savi, na kateri so pred kratkim odprli tudi novo hidroelektrarno (HE).«

 

eles Pavel Omahen
Najnižja poraba elektrike v Sloveniji je okrog 1000 MW ob treh zjutraj, med 18. in 20. uro naraste na 1700 MW, pozimi na 2100 MW. »Luknjo bi lahko zapolnili z električnimi avtomobili, če bi njihovo polnjenje uravnavali s pametnim omrežjem,« pravi dr. Pavel Omahen.

 

Energetski vir mora biti učinkovit

Če želi človeštvo preživeti ob udobju, kakršnega smo vajeni zdaj, mora biti energetski vir zelo učinkovit, kar pomeni, da v svoji življenjski dobi zagotovi vsaj 20-krat več energije, kot je vložimo v gradnjo objekta za izkoriščanje tega energetskega vira. »Pri sončnih in vetrnih elektrarnah je ta faktor pet, to pa je dovolj samo za golo preživetje, ne tudi za udobje. Če bi na zdajšnji stopnji razvoja vlagali samo še v te vire, bi se kmalu vrnili na raven kakovosti življenja pred sto leti,« pravi dr. Omahen, ki je prepričan, da sončne in vetrne elektrarne z ekonomskega vidika na ravni gospodarstva še niso smiselne. Naložba v ta dva obnovljiva je smiselna le z vidika posameznika – če za postavitev sončne elektrarne dobi neko spodbudo, se mu to seveda splača.

Sogovornik se strinja, da sta omenjena vira prijaznejša do okolja: »Po drugi strani se nihče ne vpraša, kako ogromno število vetrnic na severu Nemčije in ob Severnem morju, na obalah Danske, na primer, vpliva na smer in moč vetra, ki je tu prisoten že od nekdaj – jakost vetra najverjetneje ni več takšna kot nekdaj, saj ga vetrnice v dobršni meri izkoristijo in s tem upočasnijo. Mogoče to vpliva tudi na globalno klimo, morda celo bolj kot izpusti CO2 iz termoelektrarn, ki jih globalni kapital po mojem mnenju izdatno izkorišča za strašenje ljudi, češ da bomo z njimi uničili svet. V bistvu pa bi radi proizvodnjo preusmerili na področja, kjer so nastavili ogromna korita za svoje dobičke.«

pasica aplikacija

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so hidroelektrarne

Najbolj konkurenčen obnovljivi vir so po njegovem mnenju hidroelektrarne, ki so s stališča vložka energije in upoštevajoč življenjsko dobo (ta je ob primernem vzdrževanju pravzaprav neskončno dolga), veliko bolj primerne. Poleg tega ne gre zanemariti njihovega vpliva na poplavno varnost. Na Dravi jih imamo osem, na Soči tri pretočne in eno črpalno, na zgornji Savi tri, na spodnji Savi pet, skupaj z novo HE Brežice, katere odprtje je za dr. Omahna eden največjih dogodkov v letošnjem letu: »Prepričan sem, da bo dobro služila ne samo otrokom, ampak tudi našim vnukom in pravnukom.«

Problem je, kako zbrati kapital za gradnjo HE, ker imajo tako dolgo vračilno dobo. »Dve HE na Savi, ki staneta skupaj okrog 300 milijonov evrov, prineseta toliko kot vsi subvencionirani obnovljivi viri, za katere bomo v 15 letih plačali milijardo in pol. Pri tem so subvencije samo en del, kar država daje investitorjem v sončne elektrarne – lahko se priklopijo na omrežje, v katerega oddajajo vse viške proizvedene elektrike, ko imajo primanjkljaj, pa iz omrežja jemljejo. To pomeni, da zastonj izkoriščajo akumulacijo in regulacijo elektroenergetskega sistema. Pri tem pa je treba vedeti, da mora nekdo ob njihovih viških zmanjšati proizvodnjo in jo ob primanjkljajih povečati,« pojasnjuje dr. Pavel Omahen in dodaja, da za 270 sončnih megavatov vsekakor potrebujemo termoelektrarno in nuklearko, ki bosta uravnavali nihanja v proizvodnji elektrike.

 

ELES ove elektro omrezje soncne elektrarne

Obnovljivi viri bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji igrali zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zadostnih količin električne energije.

 Pametni sistemi v prenosnem in distribucijskih omrežjih

Dejstvo je, da se mora omrežje prilagajati uporabniku in ne nasprotno, vendar elektroenergetski sistem takšno reguliranje veliko stane. Prenosno omrežje je po besedah sogovornika dobro pripravljeno na pričakovano rast izkoriščanja obnovljivih virov: »Ob pričakovani rasti porabe električne energije z vse večjim vključevanjem toplotnih črpalk, električnih avtomobilov ipd., na prenosnem omrežju še vsaj nekaj časa ne bomo imeli težav. Drugače je v distribuciji, kjer je omrežje ponekod že malce zastarelo in ne bi preneslo dodatnih porabnikov. Morali bi ga obnoviti, nadgraditi za sodobne potrebe, ga narediti bolj pametnega, bolj uporabnega. To seveda zahteva velika vlaganja.«

 

     
  Samozadostni ob dobri hidrologiji
Na dan pogovora z dr. Pavlom Omahnom (25. september ob 13. uri) je poraba električne energije v Sloveniji znašala 1642 MW. Od tega so dravske HE zagotavljale 523 MW, savske 246 MW, soške pa kar 70 MW.  Ob hidrološko slabih razmerah vse tri soške hidroelektrarne skupaj proizvedejo 5 MW, kar je na Soči zelo veliko število ur na leto. »Zaradi dobre hidrologije in ob proizvodnji elektrike iz TEŠ 6 ter nuklearke smo danes  samozadostni,« je dejal sogovornik in poudaril, da nam vse naštete elektrarne zagotavljajo suverenost in samostojnost na elektroenergetskem trgu.
 
     

 

 

Prihodnost je v pametnih omrežjih. V Elesu tako že uvajajo pametne sisteme, da lahko posamezne daljnovode obremenjujejo prek predpisane tehnične meje, ki je sicer enaka poleti in pozimi, vendar če je zelo mrzlo in močno piha, lahko vodnik prenese tudi dvakrat večjo obremenitev kot poleti, ko je visoka temepratura in ni nobenega vetra. »Do zdaj smo vodnik obremenjavali po neki splošni predpisani oceni. Če pa spremljaš parametre vremena, kar mi zdaj delamo na ključnih daljnovodih, lahko v skladu z vremenskimi pogoji te daljnovode precej bolj obremenimo. Uvajamo tudi nove rešitve na prenosu, kot je denimo projekt SINCRO.GRID, katerega namen je z upravljanjem pravilnega napetostnega profila z lastnimi viri jalovih moči povečati zmogljivosti prenosnega omrežja,« našteva dr. Omahen. Gre za skupni projekt Slovenije in Hrvaške, kar nakazuje že domiselno zasnovano ime – SI (Slovenija), 'n' (in), CRO (Hrvaška), GRID (omrežje).

 

     
  Premogu v mestih bi se morali že zdavnaj odpovedati
Konični odjem v Sloveniji je 2100 MW, v Nemčiji 35.000 MW, pri čemer le 18 odstotkov elektrike pridobijo iz sonca in vetra, glavnino pa iz premoga. Ko beseda nanese na to fosilno gorivo, ki se uporablja tudi v TE-TOL, dr. Omahen poudari, da bi morali v tem primeru že zdavnaj najti drugačno rešitev in v Ljubljani uporabljati zemeljski plin. Ta je ekološko veliko bolj sprejemljiv kot premog, nima izpustov trdih delcev, manj je emisij CO2: »V Ljubljani je sicer smiselno imeti toplarno, ker je to najučinkovitejši proizvodni proces, pri katerem iz enake količine plina ali premoga dobiš elektriko in toploto, izkoristek je zelo velik. Smiselno pa bi bilo uporabljati zemeljski plin, kajti premog v mesta preprosto ne spada.«
 
     

 

Na vprašanje, kam bo šel trend obnovljivih virov in s kakšno hitrostjo, sogovornik odgovarja previdno: »Ne bi rad napovedoval, kaj bo čez 20 let, kajti stvari se spreminjajo zelo, zelo hitro. Včasih smo na Elektroinštitutu Milan Vidmar delali scenarije za 20 ali 30 let naprej, danes je to zaradi razvoja nemogoče. Če bi pred desetimi leti kdo napovedoval današnje stanje, nikoli ne bi verjel. Lahko rečem samo to: do zdaj smo električarji vedno pravočasno poskrbeli, da so vsi porabniki dobili potrebno količino elektrike na svojih odjemnih mestih.«

Vprašanje pa je, kako bomo, če bo rasla poraba elektrike, sploh dobili energijo. Najpomembnejše vprašanje je torej, kako bo Slovenija zagotavljala zadostne količine električne energije iz svojih virov. Obnovljivi viri bodo pri tem vsekakor imeli pomembno vlogo, a zaradi vsega prej naštetega moramo njihovo rabo spodbujati premišljeno,« zaključi sogovornik.

Podobni članki

 

 

Varčevanje toplotne energije

S toplotno črpalko Orca stanovalci 50 let stare hiše z 220 m2 letno prihranijo 2.000 EUR

Pogovarjali smo se z g. Štrekljem, zadovoljnim uporabnikom toplotne črpalke Orca. Z eno toplotno črpalko Orca ogrevajo kar dve ločeni gospodinjstvi in imajo vzpostavljena dva ogrevalna sistema.

Prenovljena linija inverterskih toplotnih črpalk Gorenje

V Gorenju so na trg lansirali prenovljeno linijo toplotnih črpalk zrak - voda Aerogor ECO Inverter AS in s tem tudi tip ALL-IN-ONE, ki pomeni samostoječo talno enoto z že vgrajenim visokokakovostnim emajliranim...

Z zemeljskim plinom dobite več

Oskrba z zemeljskim plinom postaja vedno bolj priljubljena, saj vse več ljudi prepoznava njegove prednosti pred drugimi energenti. Zemeljski plin lahko uporabljamo tako v industriji kot v stanovanjskih objektih, z njim...

Toplotne črpalke in klimatske naprave Mitsubishi Electric

Toplotne črpalke Ecodan Mitsubishi Electric v izvedbi zrak-voda so izjemno učinkovite, tihe in energetsko varčne v delovanju, zato so v samem svetovnem vrhu.

GRADNJA IN OBNOVE

Primer opečne Solinterra ničenergijske hiše

Predstavljamo prvi primer Solinterra hiše - izkoriščanje toplote zemlje in sonca in preprečevanje uhajanja toplote iz notranjosti

Prava cena pasivne gradnje

Pregled, meritve in resnični stroški gradnje pasivne hiše so vzeti iz diplomske naloge Vesne Petrovič, ki v montažni hiši tudi stanuje. Stavba za ogrevanje,...

Pasivna hiša z integrirano sončno elektrarno

Integrirana sončna elektrarna na pasivni hiši telovadca proizvede osem tisoč kilovatnih ur, hiša pa porabi pol manj, da bi z njo lahko napajal še manjši električni avto.

Štiri gradbene izolacijske napake

Na sejmu v Celju, so imeli svojo stojnico tudi energetski svetovalci. Obiskovalci so jim lahko predstavili svoja vprašanja in probleme, strokovnjaki pa so odgovarjali in obiskovalcem nato svoje ogovore poslali domov še...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Kako deluje samooskrba z električno energijo – net metering v Sloveniji

Samooskrba z električno energijo je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering sistema, pri čemer se delovna energija proizvedena v sončni elektrarni in porabljena energija na istem odjemnem...

Sončne elektrarne: nosilnosti konstrukcije, osončenost strehe

Pozimi je upoštevana obremenitev sončne elektrarne z debelo plastjo snega, zato je za vsako normalno ostrešje teža modulov zanemarljiva. Dodatna obremenitev s sončno elektrarno...

Ogrevanje hiše s samooskrbno električno energijo

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Sončne elektrarne za samooskrbo - kaj vas utegne zanimati pred izgradnjo

Sončne elektrarne za samooskrbo so donosne in za gospodinjstva zelo mikavne investicije, v luči nove državne uredbe o samooskrbi z električno energijo pa je mogoče ugodno subvencijo, razen za sončne elektrarne,...

Aktualne novice

Blagovna znamka JUPOL letos praznuje 50 let

Družba JUB v letošnjem letu obeležuje častitljivi obletnici – 100-letnico imena JUB in 50 let blagovne znamke JUPOL. Blagovna znamka JUPOL, ki je v preteklih 50 letih postala sinonim za kakovostne notranje zidne barve, je tesno povezana z razvojem podjetja.

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V novembru je izšla nova, 63. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za stroške odpreme in poštnine, vsebine pa so na portalu www.varcevanje-energije.si dodatno dostopne...

Še iščete ideje za obdaritev vaših partnerjev in družine?

Darila podjetja Oven so drugačna, skrbno izbrana in namenjena širokemu krogu uporabnikov. So praktična, cenovno dostopna in življenje resnično olajšajo na vsakem koraku. Z njimi si lahko popestrite prosti čas, so...

GBC Slovenija v Ljubljani uspešno izvedla tretjo trajnostno konferenco

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je  27. septembra, v svetovnem tednu trajnostne gradnje, organiziralo tretjo letno trajnostno konferenco, ki je v prostorih Zavoda za gradbeništvo Slovenije...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - novi ventilatorji Silvento

Kopalnica je prostor, v katerem je zaradi prhanja, kopanja, delovanja pralnega stroja in morda še sušenja perila vedno veliko vlage. Z odpiranjem oken se je znebimo le malo, preostala zastaja v kopalnici ali prehaja v druge prostore v stanovanju in povzroča nevšečnosti.

Zima in pametno prezračevanje

Če hočemo doseči ugodno bivalno klimo v prostorih, bomo v Sloveniji morali ogrevati stavbe skoraj osem mesecev. V tem času samo občasno odpiramo okna in zračimo stanovanje, saj želimo za ogrevanje porabiti čim...

Solarni toplozračni kolektor SolarVenti® - brezplačno prezračevanje ter...

V Osnovni šoli in vrtcu Muljava (Ivančna Gorica) se je izvajala celovita energetska prenova, v sklopu te so pa na prostore učilnic na južno stran stavbe namestili solarne toplozračne kolektorje SolarVenti SV14,...

Prezračevanje prostorov v kurilni sezoni

V času kurilne sezone s pravilnim prezračevanjem prostorov vzdržujemo kakovosten zrak pri ugodni temperaturi. Večina gospodinjstev prostore prezračuje z odpiranjem oken in vrat. V Ljubljani je čas prezračevanja...

Varčevanje vode

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Pitna voda v 7 točkah

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

Nova vrednost deževnice

Na področju deževnice se dogaja nekaj zanimivega. V začetnem obdobju vgrajevanja rezervoarjev so bili pomembni prihranki, prikazani v denarju. Sedaj se doktrina spreminja. Danes prihranki še vedno obstajajo, ugodni...

Kakšno vodo pijete?

Analize kažejo, da vsa pitna voda vsebuje klor, pesticide, organske kontaminante in težke kovine. Onesnaženje vode je posledica onesnaževanja predvsem zaradi industrijske in neekološke kmetijske dejavnosti. Število...

ZELENA MOBILNOST

Testna vožnja z električnim kolesom je preprosto navdušujoča izkušnja

Ste že preizkusili električno kolo? Podjetje Oven nas je v sklopu Evropskega tedna športa v Mariboru...

3,2 milijona e- avtov že na cestah

Trenutno jih je že več, saj so številke stare nekaj mesecev. Od teh jih 1,2 milijona vozijo Kitajci, 750.000 Američani, Nemci so na osmem mestu z 93.000 vozili. Krivulja prodaje strmo raste, saj smo letošnje leto...

Električna vozila - svet na baterijski pogon

Trenutno se nahajamo v času globalne evolucije energetskih sistemov, ki postajajo čistejši in bolj razpršeni. Energijo proizvajamo, shranjujemo in razdeljujemo vedno bližje končnemu porabniku.

Električno kolo: ne razvada, ampak dobra navada

Prva električna kolesa so luč sveta ugledala že pred več kot stoletjem – z zelo potratnimi elektromotorji, ogromnimi baterijami in zelo kratkim dometom, komaj kaj več kot kilometer. Sodobne različice odlikujejo...

Inštalacije

Aktivno talno ogrevanje –  topla tla že v 10 minutah!

Sistem talnega ogrevanja Actifloor je ustvarjen za izpolnjevanje sodobnih zahtev bivanja. Združuje najboljšo učinkovitost s kratkimi časi segrevanja in elegantno obliko. Actifloor je rezultat znanstvenih študij in intenzivnih opazovanj navad uporabnikov in odziv na spremembe v sodobnih bivalnih...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Naprava proti zmrzovanju na posebno zasnovani vrtni pipi

Varnostna naprava proti zmrzovanju vam prepreči nastajanje ledu v zunanjih pipah in tako preprečuje nastanek morebitne škode v ceveh pri vodovodnih napeljavah zunaj objektov in namakalnih napeljavah.

Cenovno ugodno talno ogrevanje Uponor Tacker

Talno ogrevanje Uponor za brezkompromisno ugodje z fleksibilno cevjo za prilagoditev vsem tlorisom prostora in prijetno porazdelitev toplote. Uponor Tacker je sistem za talno ogrevanje, ki se prekrije z...

Najbolj brano

 IR ogrevanje je globalno uveljavljeno več kot 80 let. Zaradi nizkih cen fosilnih goriv in globalne prevlade teh energentov,  v preteklosti povpraševanja po IR ogrevanju praktično ni bilo

Veliko je govora o toplotnih črpalkah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prednostih, povračilu investicije, vplivih na okolje, načinu izračuna potrebne moči toplotne črpalke in podobno.

Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo več samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite storitve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in odzivni na povpraševanja.

Letošnja zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so tudi stroški za ogrevanje  v večini domov višji kot v preteklih zimah.

Eko sklad je pred kratkim objavil javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev fizičnim osebam za naložbe v naprave za samooskrbo z elektriko.Slednje je pričakovano povečalo zanimanje za postavitev takih naprav, hkrati pa seveda sprožilo vprašanja o tem kaj samooskrba z elektriko sploh je, kako deluje...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.