Boljši časi za nove male hidroelektrarne in sončne elektrarne?
Družba Oven Elektro Maribor d.o.o., hčerinsko podjetje mariborskega elektrodistributerja, je specializirana za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in ima v lasti šest malih hidroelektrarn inštalirane moči 2.525 kW ter 18 solarnih elektrarn moči 612,9 kW. Večino zelene elektrike proizvedejo iz hidroelektrarn, desetino iz sonca.
Od leta 2015 z novim Klubom OVEN uspešno organizirajo številne zanimive mesečne dogodke, povezane z obnovljivimi viri energije, e-mobilnostjo, varstvom okolja, arhitekturo, eko turizmom in recikliranjem. Dogodki so brezplačni in se odvijajo v Mariboru, z njimi oživljajo središče mesta.
|
Direktor podjetja Oven Elektro Maribor d.o.o. Miroslav Prešern pove: »Kljub slabšim hidrološkim pogojem smo v letu 2015 proizvodnjo presegli za 15 odstotkov«. |
Vaše podjetje si prizadeva najti potencialne možnosti za investicije v hidroelektrarne. Kakšno je stanje na tem področju, so administrativne procedure za male HE ugodne?
Nove lokacije so za izgradnjo malih HE v Sloveniji težko dosegljive. Vendar, ker je potencial vodotokov v Sloveniji izreden, posebno na Pohorju, kjer so pogosta mokrišča s stabilno hidrologijo, so male hidroelektrarne potrjeno velika priložnost za strojegradnjo, gradbeništvo in nova zelena delovna mesta. Naša strojna oprema s t.i. Peltonovimi turbinami omogoča visok izkoristek energije v primerjavi z ostalimi oblikami turbin.
|
Naše hidroelektrarne delujejo s pomočjo Peltonovih turbin (školjkaste oblike lopatic), nameščene na obod gonilnika. Te turbine veljajo za najboljši izkoristek energije. |
|
V Sloveniji razpolagamo z nekaj sto malih hidroelektrarn, ob koncu 19. stoletja je bilo zabeleženih 4.371 vodnih obratov |
Je realno pričakovati pospešeno proizvodnjo električne energije iz OVE, lahko pospešimo razvoj trga?
Energetskih vprašanj iz OVE še zdaleč ne dojemamo dovolj dobro. Zeleno električno energijo potrebujemo, vendar bo zaradi minulih pričakovanih velikih donosov iz SE, izredno težko popraviti napake, ki ga je povzročil napačno zastavljen sistem subvencij. Te so sicer povzročile zelo hiter razmah SE, hkrati pa daljnoročno zamrtje trga SE. Pri novih oblikah ureditve, kot ga sedaj obeta nova samooskrba z električno energijo iz OVE in pospeševanja sončnih elektrarn bi morali biti zelo previdni.
Letos se nam obetajo nove možnosti samooskrbe z električno energijo iz OVE za lastne potrebe, od 15. januarja 2016 je v veljavi nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije in novi Pravilnik o tehničnih zahtevah. Kako javnosti predstavljati nove oblike samooskrbe z električno energijo, glede na minula pričakovanja o velikih donosih iz SE?
Pri novi uredbi ne gre za klasično ekonomsko naložbo, temveč trajno dosežene makro prihranke na individualni in hkrati nacionalni ravni, medtem pa je dosežena popolna samooskrba vira z zeleno električno energijo.
Odjem zelene električne energije se bo na posameznem viru prilagajal z neto merjenjem; energijo bomo lahko shranjevali v hranilnike energije ali pošiljali v omrežje. Koliko je investicija ekonomična že sedaj, kaj konkretno nudite investitorjem?
Ker cene razsmernikov in solarnih modulov vztrajno padajo lahko upravičeno že letos napovemo več zanimanja za sončne elektrarne. Cene opreme za solarne elektrarne bodo padale še naprej.
Sicer kaj nam, sistemskemu operaterju nalaga novi pravilnik ob samooskrbi z električno energijo še ni znano. Pričakujemo, da bodo postopki za pridobitev vseh soglasij, glede na minulo prakso s SE, v primeru samooskrbe dovolj poenostavljeni, da ne bomo priča zapletenim birokratskim oviram, kot je pogosto praksa v Sloveniji.
Poznate kakšne uveljavljene evropske sisteme samooskrbe z elektriko iz OVE?
Recimo zasnova modela za pospeševanje solarnih elektrarn v Avstriji ne bazira na subvencijah države, ampak se električna energija, pridobljena iz OVE, plačuje po višjih tržnih cenah. Za razliko od nas, je v Avstriji regulator trga na nacionalni ravni zagotovil natančno opredeljene pogoje kje graditi določene zelene tehnologije in zakaj zelenih tehnologij na nekaterih območjih ni možno postaviti. Na tem področju je potrebno v Sloveniji še veliko narediti, zaradi nedoločenih usmeritev o ustreznosti tehnologij iz OVE, ki imajo največji ekonomski in ekološki učinek, v prostoru kjer delujejo. V Sloveniji podobnega regulatorja žal še nimamo.
Več na www.oven-em.si
Povezane vsebine
