Na pogled je varovanje pred požari pri nas zgledno urejeno. Varujejo nas poklicni in prostovoljni gasilci, fakulteta vzgaja strokovnjake požarnega varstva, na hodnikih stanovanjskih zgradb pa so se na stenah pojavili gasilni aparati. Če bomo še malo pazili, požarov skoraj ne bo, saj statistiki trdijo, da je za njih v 80% primerov kriv človek, ostalo pa oprema.
Aktivna zaščita
Ročni gasilni aparati so neučinkoviti, če z njimi ne rokuje človek, zato spadajo med pasivne zaščitne elemente. Učinkovito preprečevanje velikih požarov v industriji in javnih objektih pa je možno samo z aktivnimi zaščitnimi napravami. Slednje nastopajo v številnih ameriških kriminalkah, kjer glavni junak s koščkom prižganega papirja sproži aktivni požarni sistem. Voda, ki samodejno brizgne iz sprinklerjev, vedno tako zmede zasledovalce, da se junak lahko reši. Aktivni gasilni sistemi so vgrajeni v skladišča, tovarne, hipermarkete, veletrgovine, bolnišnice in šole, zato morajo brezpogojno delovati, ko je potrebno.
Zakon predpisuje, ampak…
Projektanti aktivnih gasilnih sistemov so bili prepuščeni sami sebi, posegali so po ameriških in evropskih smernicah, priporočilih tujih zavarovalnic ali napotkih različnih združenj. V tej goščavi predpisov se je vsak znašel po svoje. Problem lahko nastane tudi zaradi odprtega trga v EU, saj imajo tuje zavarovalnice svoje poglede na to, po katerih predpisih bi moral biti načrtovan gasilni sistem. Trenutno je predpis, ki je vodilo za slovenske projektante, možno dobiti samo v treh tujih jezikih. Tu so še izvajalci, ki bi se morali dokazovati z vedno svežimi certifikati, ter vgrajevati samo atestirano in certificirano opremo. Pri tem investitorji iščejo čim cenejše rešitve in izvajalce, pravi problemi pa se začnejo po morebitnem požaru, ko izvedenci začnejo spraševati kdo, kje, zakaj in podobno.
Analize posameznih obstoječih sistemov pri nas niso vzpodbudne; bazeni za gašenje so za tretjino premajhni, sprinklerji so polepljeni, prebarvani ali pa jih sploh ni na načrtovanih mestih, črpalne postaje so brez certifikatov, prav tako izvajalci in oprema, rezervni diesel agregati pa lahko delujejo le petnajstih minut, nakar se zaradi pregrevanja ustavijo. Najbolj presenetljivo pri tem pa je dejstvo, da uradni pregledniki običajno ugotavljajo, da je z gasilnim sistemom vse v redu.
Eden, ki deluje
V primeru požara, ko izpade elektrika, mora tlačna črpalna postaja za napajanje sprinklerjev startati in brezhibno delovati. To delo lahko opravi samo stroj, ki je sestavljen iz akumulatorskega dela, ki z elektriko požene dizelski agregat, ta pa zavrti vodno črpalko, ki gasilni razvod polni z vodo iz požarnega bazena. Izdelek firme ITT izpolnjuje vse zahteve najnovejših predpisov, je certificiran in ga vgrajujejo v vseh državah EU. Črpalna postaja deluje s kapaciteto do 1300 m3/h, tlakom do 10 bar, opremljena z dizelskim agregatom in centrifugalno črpalko Lowara, ter 12 do 24V sistemom za nadzor in proženje črpalne postaje. Po vgraditvi tako zanesljivega agregata, bo dober spanec načrtovalcev, izvajalcev in lastnikov varovanega objekta, zagotovljen. •
Slika1: Tlačni gasilni agregat je ključni element sprinklerskih gasilnih sistemov
Slika2: Najboljši sprinkler ne pomaga- če v sistemu ni vode.
Tihec, vir prospekti VIP Tehnika