Energetska sanacija javnih stavb bi nam lahko na leto prihranila okrog 2 milijona evrov. Slovenija bo morala za izpolnitev energetskih ciljev do leta 2020 doseči za 10.615 GWh prihrankov energije, s čimer naj bi povečali energetsko učinkovitost za 23 odstotkov. Energetska obnova stavb v javni lasti z zasebnim kapitalom v okviru energetskega pogodbeništva je v Sloveniji še relativno nerazvito. Po podatkih iz leta 2014 za električno in toplotno energijo proračunski porabniki na leto namenijo okrog 155 milijonov evrov.
Znane smernice za energetsko pogodbeništvo lahko pomenijo velik korak v smeri hitrejših ukrepov izboljšanja stanja
Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo smernice za energetsko pogodbeništvo, čigar projekti bodo eden ključnih finančnih inštrumentov energetske sanacije stavb v okviru izvajanja Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, ki je bil konec leta potrjen tudi s strani Evropske Komisije.
 |
Slovenija bo morala za izpolnitev energetskih ciljev do leta 2020 doseči za 10.615 GWh prihrankov energije, s čimer naj bi povečali energetsko učinkovitost za 23 odstotkov. To je sicer za nekoliko več, kot je bilo sprva zastavljeno, razlog temu pa je zahteven cilj na področju obnovljivih virov energije v končni rabi energije.
Do leta 2030 se morajo toplogredni plini zmanjšati skoraj za polovico
Poleg tega je oktobra 2014 Evropski svet sprejel še dodatne ukrepe na področju podnebno-energetske politike do leta 2030, in sicer vsaj za 40 odstotkov zmanjšanje toplogrednih plinov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov končne rabe in izboljšanje energetske učinkovitosti vsaj za 27 odstotkov.
Rešitev za pridobitev finančnih sredstev za energetske obnove je energetsko pogodbeništvo
Raziskave sicer kažejo, da je trenutno najslabše stanje glede učinkovitega ravnanja z energijo v javnem sektorju, kjer kronično primanjkuje sredstev za tovrstne ukrepe, pri čemer naj bi za izpolnitev ciljev na področju energetske učinkovitosti za obnovo približno 260.000 m2 javnih stavb na leto potrebovali okrog 50 milijonov evrov. Ker teh sredstev ne bo mogoče zagotoviti iz javnih finančnih virov, zadolževanje pa je omejeno, se je kot ena od možnosti pokazala tudi izvedba projektov preko energetskega pogodbeništva.
Energetsko pogodbeništvo: zakaj ga ne izvajamo?
Energetska obnova stavb v javni lasti z zasebnim kapitalom v okviru energetskega pogodbeništva je v Sloveniji še relativno nerazvito. Pravne podlage instrument sicer omogočajo, vendar se zaradi pomanjkanja izkušenj in precej odprtih vprašanj, kot so knjigovodsko-računovodska, ter zaradi tega večjih tveganj in transakcijskih stroškov, v praksi še skoraj ne izvaja. Ministrstvo za infrastrukturo je zato v sodelovanju z Ministrstvom za finance in strokovno javnostjo pripravilo gradivo, ki predstavlja pojasnila, navodila in priporočila za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po načelu energetskega pogodbeništva.
Smernice se bodo v prihodnje še nadgrajevale v skladu s prakso, predvsem s strani tehnične pisarne, ki bo izvajala te projekte na državnih stavbah.
Drugače pa naj bi z izvedbo načrtovanih ukrepov na javnih stavbah na leto prihranili pri stroških energije okrog 2 milijona evrov oziroma naj bi bili ti stroški v letu 2012 skupno za 12 milijonov nižji kot bi bili sicer. Po podatkih zdaj za električno in toplotno energijo proračunski porabniki na leto namenijo okrog 155 milijonov evrov.
