Do prihoda energetske izkaznice ni bilo relevantnega podatka, s katerim bi lahko primerjali stanovanja ali poslovne prostore s stališča stroškov za ogrevanje. Energetska izkaznica ščiti potrošnika pri nakupu in najemu, pri čemer strošek izdelave krije prodajalec ali najemodajalec. Strošek izdelave energetske izkaznice za stanovanjske stavbe plašča lastnik in se šteje kot strošek rednega upravljanja. Energetska izkaznica lastniku podaja tudi nabor ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe, kar dolgoročno prinaša tudi finančne koristi in kar je najpomembneje, povečanje ugodja bivanja.
|
Izgled računske in merjene energetske izkaznice. Obvezen sestavni del energetske izkaznice so med drugim tudi priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta. |
Cena energetske izkaznice
Pred dvema letoma (l. 2014) je bilo v Sloveniji okrog 150 licenciranih neodvisnih strokovnjakov, ki so izdali 132 izkaznic, kar je predstavljalo 0,9 izkaznice na izdelovalca. Cene že izdelanih izkaznic so se gibale med 0,25 in 0,8 EUR/m2. Vlada je v letu 2014 omejila zgornjo ceno energetskih izkaznic, vendar bi bilo bolj smiselno omejiti cene navzdol, saj prihaja do dampinških cen s strani izdajateljev energetskih izkaznic, čemur verjetno botruje propadli gradbeni sektor. Izkaznica vsekakor je koristen dokument.
 |
Zakaj potrebujemo energetsko izkaznico stavbe?
Evropska direktiva EPBD iz leta 2002 prvič omenja energetske izkaznice, katere je nato v slovenski pravni red prenesel Energetski zakon leta 2006. Direktiva je del strategije na področju podnebnih sprememb in zanesljivosti oskrbe, saj se Evropska unija že dolgo zaveda negativnih vplivov odvisnosti od uvoza energentov, predvsem naftnih derivatov, premoga in zemeljskega plina. Spomin na prve dni leta 2009 je še zelo svež, ko je bila Slovenija kar 14 dni v negotovosti glede dobave zemeljskega plina na račun Rusko-Ukrajinskega spora. Proces implementacije energetskih izkaznic v prakso je bil nato zaključen v letu 2013, ko je bil licenciran prvi nabor neodvisnih strokovnjakov in tako je Slovenija postala ena zadnjih držav iz Evropske unije, ki je uredila to področje.
| Katere stavbe so izvzete, kje energetska izkaznica ni potrebna? Glede na energetski zakon EZ-1, zahteve glede energetske izkaznice ne veljajo za: • stavbe, ki se oddajajo v najem za obdobje, krajše od enega leta, • stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, • stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti, • industrijske stavbe in skladišča, • nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev, • enostavne in nezahtevne objekte ter • samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2. |
Povezane vsebine
