Po vsem planetu postajajo mesta vedno pomembnejša in se bodo v prihodnje še povečevala. Tako imenovana pametna mesta (Smart City) združujejo tehnologijo, podatke in inovativne rešitve za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. S povezovanjem infrastrukture, upravljanjem energetskih virov, prometom in javnimi storitvami postajajo mesta bolj učinkovita, trajnostna in prijazna do okolja. Odkrijte, kako tehnološki napredek spreminja način življenja v urbanih središčih in ustvarja bolj povezane, varne in udobne skupnosti.
Opazovanja in napovedi
Združeni narodi so pripravili poročilo in napoved, ki obravnava preseljevanje ljudi in rast mest. V letu 1950 je v mestih živelo 30% svetovnega prebivalstva, do 2050 pa bo v mestih živelo kar 66% prebivalcev planeta. Danes je Tokio največje mesto na svetu in ima 38 milijonov prebivalcev, sledi Delhi 25 milijonov, Šanghaj 23 milijonov, Mexico City, Mumbai in Sao Paulo, vsak z 21 milijonov.
Do 2030 bo na planetu 41 megamest z več kot 10 milijoni ljudi. Čez 12 let bo Tokio ostal največji, Delhi, ki najhitreje raste, pa se mu bo približal na samo milijon razlike. Rastejo predvsem mesta na južni polobli in ne na tako imenovanem razvitem severu. Na vprašanje, kako bodo mesta delovala, zagotavljala varno okolje za prebivalstvo in dobivala dovolj energije za delovanje, je možnih več odgovorov.
Pametno mesto v resnici sloni na ljudeh in ne na tehniki
Vsak ga vidi drugače
Hkrati z velikostjo raste tudi pomembnost in vplivna moč mest. Podjetniki in znanstveniki gledajo na pametna mesta z različnih zornih kotov. Firme, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami napovedujejo, da so pametna mesta »sistem v sistemu«, zanje so samo stalno rastoč in vedno gostejši pretok informacij, ki ga bo potrebno stalno optimirati. Fiziki izdelujejo fizikalne modele mest in opazujejo odnose med velikostjo mesta in dogajanjem v njem. Pri tem obravnavajo mestne prebivalce kot krožeče atome ter delovanje poskušajo razlagati skladno z zakoni fizike. Mesto pa je veliko več kot samo pretok informacij in prebivalci so neprimerno bolj nepredvidljivi kot samodejno krožeči atomi.
V napačno smer lahko vodijo tudi vizije načrtovalcev mestnih magistral, s katerimi bi naj optimirali prometne tokove. V glavnem je večina teh projektov strel v prazno, saj so namesto boljših in hitrejših potovanj z enega konca na drugega povzročili decentralizacijo, podaljšali vozne poti in velikokrat osamili ter od tokov odrezali prej živahne mestne predele.
Pomembni so samo ljudje
Mesta so seštevek prebivalcev in načinov na katere sobivajo v njih. Človek je socialno bitje, zato je mesto vedno tudi seštevek tisočev prizorišč, na katerih se prebivalci srečujejo, si prislužijo denar za življenje ter ustvarjajo inovacije, umetnost in kulturo.
Mesto bo postalo »pametno« če bodo v njem živeli visoko kvalificirani in izobraženi prebivalci. Učinki višje izobrazbe so najprej socialni, nato pa omogočijo povečanje uspešnosti mestnega gospodarstva, pametno prebivalstvo in delovni ljudje pa so ključni za ustvarjanje novih idej s katerimi v resnici ohranjajo delovanje in obstoj pametnega mesta. Zato prehod na pametno mesto nikoli ni samo uvajanje tehnologij za povečevanje učinkovitosti mestnih podpornih sistemov.
Pravi odgovor ni znan
V resnici nihče ne pozna pravega recepta za prehod iz običajnega v pametno mesto. Poznamo pa nekaj elementov, ki so bistveni. Vključujejo sobivanje, raznolikost, zmožnost prilagajanja, stalnega inoviranja, oblikovanja mestnih prostorov in ohranjanja demokracije. Mesta so pomanjkanje vmesnega prostora med ljudmi, posledica je zgoščena raznolikost.
Velika mesta so vedno bolj pisana in raznolika glede na raso, starost, nacionalno poreklo, politična prepričanja in druge lastnosti. To prinaša tako izzive kot priložnosti.
Pomembno je, da se mesta spopadejo z izzivi, kot so prostorska segregacija in diskriminacija, ter spodbujajo vključujočo in strpno družbo, kot tudi, da se priseljenci vključijo v ta proces in si prizadevajo za vzajemno razumevanje in spoštovanje družbe, ki jih je sprejela.
Naloga arhitektov pa je ustvarjanje prijetnih bivalnih okolij, zgradb, javnih prostorov, ulic in zelenih površin. Vse to odloča o tem, ali bodo ljudje v mestu radi bivali, ali pa ga bodo raje zapustili. Vedno pomembnejši so tudi mestni prostori, ki omogočajo druženje in hojo. Zato pametno mesto nikoli ne bo samo stroj ampak vedno tudi živ organizem.
