Vsaka zgradba ima temelje, ki morajo prenesti statične – ob potresu tudi dinamične – zahteve terena in stavbe. Potreba po večji energijski učinkovitosti je v gradbeno operativo prinesla nove oblike temeljenja, materiale in načine gradnje. Investitorji, projektanti in izvajalci morajo zato slediti trendom razvoja, kjer je temeljna plošča – v resnici je to temeljna blazina – trenutno najboljša odločitev.
Temelj je osnova vsake stavbe
Pasovni temelji se počasi umikajo, danes se za nove stavbe najbolj pogosto uporablja temeljna blazina. Pri pasivnih in nizkoenergijskih stavbah je obvezna, saj edino z njo dosežemo zahtevane toplotne karakteristike ovoja stavbe in rešimo dve bistveni težavi temeljenja. To sta toplotna izolacija brez toplotnih mostov in povsem zaščitena hidroizolacija. Ne pozabimo, da je del pod stavbo (in ob zasutem delu stavbe) po končani gradnji nedostopen, zato nas (ne)pravilnost izvedbe spremlja za vse večne čase. Temeljna blazina je univerzalna rešitev za vse tipe stavb, saj je enaka za zidano ali leseno hišo. Popolnoma nepotrebne so dileme glede posedanja (deformacije) toplotne izolacije, kar se preveri pri proizvajalcih, ki morajo imeti za izbrano izolacijo dovoljenja za vgradnjo pod temeljno ploščo. Pravilno načrtovana in zgrajena stavba bo enako stabilna kot pri pasovnih temeljih.
|
Pri izbiri materiala za vse plasti temeljne plošče je pomembna tudi potresna varnost. Predvsem pri nižjih objektih se izpostavlja problem zdrsa, ki ga rešujemo s temeljno blazino Seismic, na primer (na fotografiji). |
Sestava temeljne plošče
Izvedba temeljne plošče zagotavlja gradnjo brez izgube energije v predelu temeljev, saj je celotna armiranobetonska temeljna plošča ovita v toplotno izolacijo. Takšna izvedba je nujna za pasivne oziroma skoraj ničenergijske stavbe, ki jih bomo morali graditi najpozneje po letu 2020. Sestavo temeljne blazine prepustimo strokovnjaku, ki bo določil tudi obe začetni plasti: stisnjeno gramozno nasutje (tampon) in podložni beton. Sledi prva plast toplotne izolacije primerne tlačne trdnosti. Za stanovanjske hiše do dveh etaž običajno zadostuje 40 ton/m2 (400 kPa). Sledi hidroizolacija, ki mora biti dvostransko samolepilna in preverjena na napetosti zdrsa med potresom. Tako dobimo kompozit, enotno delujočo temeljno blazino, ki se tudi na potresnih tleh odlično obnaša. Z dobro izvedeno drenažo okrog stavbe zagotovimo hiter odvod vode in manjši vpliv vlage na sicer skoraj nevpojno toplotno izolacijo iz XPS.
Material za temeljno blazino
Materiali za temeljno blazino so poznani, manj poznano pa je, kako jih pravilno sestaviti v celoto. Tu ni mesta za domače improvizatorje, delo prepustimo strokovnjakom. Projektant bo s projektom postavil pravila in izbral sestavo, izvajalec bo po teh navodilih izvajal. V primeru dileme se bo posvetoval s projektantom, nadzornim ali s proizvajalci komponent (sistema), ki rešitve zagotovo najbolje poznajo. Za hiše, ki dosegajo najvišje energijske standarde (nizkoenergijska hiša, pasivna hiša, skoraj ničenergijska, aktivna ali + hiša), se debelina izolacije iz XPS pod temeljno ploščo giblje med 20 in 30 cm. S cenovnega vidika je sistem z dvoslojno izvedbo toplotne izolacije in vmesno dvostransko samolepilno hidroizolacijo optimalna naložba.
|
Podjetje JUBHome ima – kot edini slovenski proizvajalec – razvito ponudbo za celotno hišo iz toplotnoizolacijskih zidakov iz EPS in Peripora. Začeli so s toplotnoizolacijsko kadjo za temeljno ploščo, preizkušeno na potresno odpornost pri FGG v Ljubljani. |
Kaj se dogaja v Sloveniji?
Razveseljivo je, da se za temeljno ploščo poleg investitorjev v pasivne in nizkoenergijske hiše odloča vedno več investitorjev v energijsko manj učinkovite. Argumenti so najmanj štirje:
1. Dobri projektivni biroji, izvajalci in nadzorniki so dovolj strokovno usposobljeni.
2. V Sloveniji imamo tudi domače ponudnike sistemskih rešitev za celotno izvedbo temeljne blazine.
3. Temeljna blazina reši vse težave toplotnih mostov, hidroizolacije in drenaže, s katerimi se spopadamo pri pasovnih temeljih.
4. Cenovno je ugodnejša rešitev kot pasovni temelji.
Fibran je bil prvi, ki se je – poleg preostalih produktov – specializiral za temeljne blazine. Imajo kar nekaj razvitih in v praksi preizkušenih rešitev. Na voljo so tudi tuji sistemi, predvsem tistih ponudnikov, ki tržijo toplotnoizolacijske opažne elemente, popularno imenovane izolacijski zidaki. Ti ponujajo elemente za gradnjo celotne hiše: temeljno blazino, obodne in notranje nosilne zidove, medetažno ploščo in streho. V Sloveniji poznamo vsaj dva (Wolf, Izodom). Kot nosilno toplotno izolacijo za temeljne plošče uporabljajo Peripor, ki je posebej za vgradnjo v zemljino razvit EPS. Enako kakovost toplotne izolativnosti in nosilnosti lahko z večjo debelino dosežemo s penjenim steklom, ki ga za svoje hiše uporablja podjetje Arhem. Pri odločanju je lahko pomembno, da Glapor nima na voljo podatkov o potresni odpornosti, kar je za proizvajalce z nemškega območja tudi običajno.
Vsaka od navedenih toplotnih izolacij (XPS, EPS, penjeno steklo) ima specifične zahteve, zato je sodelovanje s proizvajalcem ali usposobljenim projektantom nujno za kakovostno izvedbo temeljne plošče.
Povezane vsebine
