Strokovne institucije ocenjujejo, da je zaradi vlage in plesni več kot 50.000 domov v Sloveniji povsem neprimernih za bivanje, še več jih je »bolnih«, ker v njih ni ustrezne izmenjave zraka. V celotni Evropski uniji naj bi bilo zaradi pomanjkanja kisika »bolnih« skoraj 25 odstotkov vseh stavb.
Velik del svojega življenja preživimo v delovnem in bivalnem okolju, tu pa so prisotni dejavniki tveganja, ki negativno vplivajo na zdravje. V kolikšni meri bodo vplivali, je sicer odvisno od splošnega zdravja posameznika, stavbe in njenih sistemov ter od prisotnosti fizikalnih, kemičnih in bioloških dejavnikov. Glede na to, da v zaprtih prostorih preživimo ogromno časa, so v ospredju stavbe in njeni sistemi – energijsko varčna zrakotesna gradnja in prenova s pomanjkljivim prezračevanjem ali s slabo vzdrževanimi prezračevalnimi sistemi je namreč glavni razlog za nezdrave bivalne razmere in tudi za pojav sindroma bolnih stavb (angl. Sick Building Syndrome – SBS).
Sindrom |
Sipmtomi |
Sindrom bolnih stavb (tip 1) |
Utrujenost, zaspanost, glavobol, suha sluznica nosu, suha in pekoča sluznica oči, suhost grla, suha in hrapava koža |
Sindrom bolnih stavb (tip 2) |
Solzenje oči in izcedek iz nosu (simptomi alergije in visoke vročine) |
Mrzlica zaradi vlažilnikov zraka (1) kot pri gripi |
Splošna slabost, bolečine, kašelj, zaspanost, glavobol |
Alergijska reakcija pri preobčutljivih posameznikih (2) |
Tiščanje v prsih, težko dihanje, vročina, glavobol |
Astma kot posledica bolezni |
Sopihajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih |
Dejavnikov, ki prispevajo k večjemu pojavu SBS, je sicer več
-
Slabo prezračevanje – Neustrezno ali pomanjkljivo prezračevanje v stavbi lahko povzroči težave z zdravjem in vpliva na bivalno udobje. Slabo prezračevanje je lahko posledica neučinkovitih sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije.
-
Kemični onesnaževalci – Hlapne organske spojine, ki jih lahko najdemo v različnih gradbenih materialih, v pohištvu, čistilnih sredstvih …
-
Biološki onesnaževalci – To so plesen, ki se med drugim pojavi zaradi nepravilno izvedenega ovoja stavbe, bakterije in virusi. Simptomi, povezani z izpostavljenostjo biološkim onesnaževalcem, vključujejo bolečine v mišicah, kašelj in tiščanje v prsnem košu, zvišano telesno temperaturo, mrzlico in alergijske reakcije.
-
Neustrezna temperatura, vlaga – Previsoko ali prenizka relativno vlažnost zraka, previsoka ali prenizka temperatura v prostorih in na površinah sten prispevajo svoj delež k pojavu sindroma bolnih stavb.
-
Prekomerna raven hrupa – Zaradi nezadostne zvočne izolativnosti stavb, posameznih konstrukcijskih sklopov in neustrezne zvočne akustike v prostoru zaznamo več motečega hrupa.
-
Pomanjkanje dnevne svetlobe – Pomanjkanje dnevne svetlobe slabo vpliva na počutje in zdravje stanovalcev, kar se pogosto kaže v splošni izčrpanosti in težavah s spanjem.
Poskrbeti je treba, da so stavbe in z njimi grajeno okolje, v katerem živimo in delamo, ne samo energijsko učinkovite, ampak tudi varne in zdravstveno ustrezne, predvsem pa, da omogočajo oziroma spodbujajo zdrav način življenja in dobro počutje.
Stavbe, ki povzročajo sindrom, so nove in stare.
Kaj je sindrom bolnih stavb?
O sindromu bolnih stavb (angl. Sick Building Syndrome – SBS) govorimo, ko se pri uporabnikih stavb pojavijo negativni vplivi na zdravje in udobje. Izraz SINDROM BOLNIH STAVB označuje skupek simptomov, ki se pojavijo med bivanjem v stavbi – lahko so vezani na določen prostor, območje v stavbi ali pa na celotno stavbo: glavobol, slabo počutje, utrujenost, draženje oči, nosu in grla, suh kašelj, težave s koncentracijo, občutljivost na vonjave ipd. Pojavijo se kot posledica vsakodnevne izpostavljenosti, ki traja dalj časa. Ko stavbo, kjer so prisotni dejavniki tveganja za sindrom bolnih stavb, zapustimo, simptomi običajno izzvenijo.
Najboljše je naravno prezračevanje
Z rednim in zadostnim prezračevanjem iz prostorov odstranimo različna onesnaževala oziroma zmanjšamo njihovo količino. Slabše prezračevanje je namreč povezano z večjim izražanjem simptomov SBS, ki pa jih manj občutimo v stavbah z naravnim prezračevanjem kot v tistih z umetnim prezračevanjem. Raziskave navajajo, da je v prvih odsotnost z dela zaradi bolezni manjša kot v drugih ter da je odsotnost z dela zaradi bolezni večja tam, kjer za zagotavljanje ustrezno kakovostnega zraka uporabljajo vlažilnike.
Prezračevalni sistem mora biti ustrezno zasnovan in vgrajen, vzdrževan in čiščen, saj lahko v nasprotnem primeru predstavlja vir nekaterih onesnaževal v zraku. Poskusi, ki so jih izvajali v zaprtih prostorih z mehanskih prezračevanjem brez klimatizacije, so pokazali povečano pojavljanje SBS (še posebej simptomov, ki so povezani s težavami s kožo in dihalnim sistemom), z višanjem stopnje prezračevanja pa se je povišala zmožnost koncentracije in razmišljanja ljudi v prostoru ter zmanjšal občutek suhega grla.
Povezane vsebine
