Danes skoraj ni več graditelja, ki bi začel z gradnjo, ne da bi vsaj nekaj malega slišal ali prebral o varčevanju z energijo. Po veljavni zakonodaji ni več mogoče graditi energijsko potratnih hiš, zato so vse novogradnje energijsko varčnejše v primerjavi s tistimi, ki so bile grajene pred leti. Marsikdo bo zato danes zadovoljen, če bo njegova hiša namesto 4000 litrov pokurila le 1500 litrov olja letno. Ali bo zadovoljen tudi čez 10 let, pa bo pokazal čas in stanje v njegovi denarnici. Kljub temu pa določeni kazalci kažejo, da bodo v prihodnosti imele prednost tiste hiše, ki bodo energetsko čimbolj neodvisne.

 

wienerberger_1

 

 

 

Nizko energijske in pasivne hiše
V energijsko varčno gradnjo sodijo nizko energijske (NEH) in pasivne hiše (PH). NEH imajo porabo energije za ogrevanje od 20 do 50 kWh/m2 letno, kar je enako 2 do 5 litrom lahkega kurilnega olja. Žal pa so peči na kurilno olje prevelikih moči in zato v NEH niso priporočljive za vgradnjo. Tako praviloma ogrevamo NEH s plinom, toplotnimi črpalkami ali manjšimi pečmi na pelete.

 

Čeprav NEH porabi relativno malo energije (v kWh/m2), še vedno niso ustvarjeni pogoji, da bi lahko učinkovito izrabljali obnovljive vire energije. Sem sodi npr.sončna energija, ki skozi stekla ogreva prostore. Tudi človek oddaja od 70 do 100 W energije, odvisno od njegove telesne aktivnosti, poleg tega imamo v hišah naprave kot so hladilnik, štedilnik, pralni in sušilni stroj in seveda žarnice in še bi lahko naštevali. Prav PH se od NEH loči po tem, da lahko v PH bolj učinkovito izrabljamo pasivne vire, kot je odpadna energija električnih naprav, žarnic, energija, ki jo oddaja človek, ipd. S pravilnim osenčenjem lahko v PH bolj učinkovito izrabljamo tudi sončno energijo, vendar je pri tem potrebno paziti, da hiše ne pregrejemo, kar je lahko problem zlasti v poletnem času. Pravilno grajena PH ima instalirano moč grelnih naprav manjšo od 2 kW, zato tudi dejansko večino potrebne toplote za ogrevanje pridobimo pasivno (torej brez aktivnih elektronskih in strojnih sistemov).

 

kager_1

 

Še vedno pa potrebujemo energijo za ogrevanje sanitarne vode. Tako peč oz. naprava, ki v ostalih hišah služi predvsem za ogrevanje prostorov, v PH služi hkrati tudi za ogrevanje sanitarne vode. Razlog, zakaj vse več PH postaja aktivnih, je v tem, da PH za svoje delovanje potrebuje tako malo energije, da lahko le to pridobimo iz obnovljivih virov predvsem sonca in vetra. Hišo, ki sama pridobiva energijo in jo lahko nadzorovano uporabi za svoje delovanje, imenujemo aktivna hiša (AH). V kolikor AH sama proizvede vso potrebno energijo se imenuje nič-energijska hiša (zero energy house). Ker pa je težko pridobiti ravno prav energije, saj poraba niha glede na intenzivnost uporabe hiše, hkrati pa tudi obnovljivi viri niso konstantni, večina AH pridobi več energije, kot jo dejansko potrebuje. Take hiše imenujemo plus energijske hiše (plus energy house).

 

Poraba energije je odvisna od več dejavnikov
Bolj kot želimo varčevati z energijo, bolj je pomembno, kako je hiša zasnovana, še posebej s stališča pasivnega zajema sončne energije. Toplotne izgube so odvisne od obodnih površin in večkot jih je in bolj kot so toplotno prepustne, več bo izgub. Na drugi strani pa so toplotne izgube in toplotni dobitki odvisni od steklenih obodnih površin. Zato je že pri načrtovanju PH pomembno, da se poleg toplotnih izgub izračuna tudi toplotne dobitke. Tako lahko arhitekt v fazi projektiranja izkoristi vse prednosti, ki jih ponuja lokacija na kateri bo objekt stal. Pri projektiranju je potrebno posebno pozornost nameniti toplotnim mostovom, ki pri gradnji PH ne smejo obstajati. Ti so še posebej problematični pri stiku talne plošče in sten, v vogalih, pri odprtinah za okna in vrata, ob stikih sten in strehe, pri balkonih, terasah, raznih prebojih, kjer so še posebej problematični zračniki, inštalacijske cevi, ki gredo iz stavbe, dimniki, ipd.

 
hisa_rihter

Toplotna prehodnost
Ko se odločamo za gradnjo je dobro, da preučimo gradbene materiale, ki jih imamo namen uporabiti, saj na porabo energije ne vplivajo samo toplotne izgube, temveč tudi toplotna stabilnost stavbe in zrakotesnost. Večina graditeljev v Sloveniji je navdušena nad masivno gradnjo, zato je večina hiš zidanih. Čeprav je na trgu ponudba zidakov kar pestra in se njihova toplotna prevodnost nenehno zmanjšuje in so t.i. super izolativni zidaki po toplotni prevodnosti postali skoraj primerljivi z masivnim lesom, je kljub temu potrebno povedati, da je masivni les v primerjavi s toplotnimi izolacijami 3 do 4 krat slabši izolator. Torej, kakor koli se trudimo z masivno gradnjo, naj bo zidana ali lesena še vedno je toplotna izolacija tisti material, ki občutno pripomore k zmanjšanju toplotnih izgub.

 

Če primerjamo 30 cm debelo zidano steno narejeno iz zelo izolativnih zidakov (l=0,14 W/mK) na katero dodamo še 10 cm toplotne izolacije (l=0,04 W/mK) dobimo U = 0.21 W/m2K. Enake toplotne izgube dobimo, če na masivno leseno steno debeline 10 cm dodamo še 15 cm toplotne izolacije, vendar je stena v primerjavi z zidano skoraj enkrat tanjša žal pa tudi dražja. Zato se vse bolj uveljavlja lesena skeletna gradnja. Med lesene stojke v razmaku 60 do 80 cm vstavimo toplotno izolacijo v enaki debelini kot so stojke. V tem primeru 12 cm. Da dosežemo enako toplotno prehodnost U = 0,21 W/m2K, dodamo na vsako stran še 4 cm toplotne izolacije. Skupna debelina izolacije je v tem primeru 20 cm. Kljub večji debelini izolacije je gradnja cenovno najugodnejša, tudi v primerjavi z zidano, hkrati pa imamo zaradi tanjših sten več prostora v hiši. Čedalje več investitorjev zna izračunati, koliko ga dejansko stane pozidana površina, od katere nima nič. Na podlagi razlike med bruto in neto površino lahko zaradi tanjših sten privarčujemo tudi 10% prostora, kar pomeni, da je lahko gradnja 10% cenejša ali pa za enako ceno dobimo več.         

 

Toplotna stabilnost
Končno poraba energije ni odvisna le od toplotne prehodnosti. Nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki. Eden pomembnejših je zagotovo toplotna stabilnost stavbe. Akumulacija toplote pri gradnji NEH in PH  odigra zelo pomembno vlogo, saj nizka U vrednost sama po sebi še ne zagotavlja nizke porabe, predvsem pri velikih nihanjih zunanje temperature. Ker je toplotna stabilnost odvisna od teže (kg) in specifične toplote (c) materiala imamo lahko hitro občutek, da je zopet najprimernejša masivna gradnja. Če primerjamo med seboj zidake so boljši tisti, ki so težji oz. bolj polni, žal pa imajo ti slabšo toplotno prevodnost, saj je v njih manj ujetega zraka. Če z zidaki primerjamo masivni les le ta združuje oboje. Glede toplotne prevodnosti je primerljiv z najboljšimi zidaki, hkrati pa ima še enkrat višjo specifično toploto, kar mu omogoča tudi enkrat večjo akumulacijo toplote pri enaki debelini.

 

Stena s površino 1m2 in debelino 20 cm iz zidaka 2 s karakteristikami l = 0,14 W/mK, teža = 500 kg/m3, c = 860 J/kgK akumulira pri spremenjeni zunanji temperaturi za 1K za 86.000 J energije, enaka stena iz suhega smrekovega masivnega lesa l = 0,14 W/mK, teža = 450 kg/m3,  c = 2090 J/kgK pa pri enakih pogojih kar 188.100 J energije. Toliko energije lahko sprejme tudi stena iz zidaka s težo okoli 1200 kg/m3, vendar imajo potem ti zidaki tudi tri krat slabšo toplotno prevodnost (l). Pri leseni skeletni gradnji je še posebej pomembno, katero toplotno izolacijo vgradimo. Lahki izolacijski materiali praviloma slabo akumulirajo toploto. Najbolj poznana mineralna volna je sicer cenovno ugodna, vendar v primerjavi z masivnim lesom in zidakom, zaradi majhne specifične toplote c = 840 J/kgK akumulira premalo toplote. To pomeni, da se taka montažna hiša v primerjavi z masivno pri hitrih skokih temperature prehitro hladi oz. prehitro segreva.

 

Tudi če vgradimo težjo mineralno volno npr. 80 kg/m3 akumuliramo pri 1 m2 stene z debelino 20 cm le 13.440 J. Tako še vedno ostaja les idealen gradbeni material, saj so njegove karakteristike optimalne glede na toplotno stabilnost in toplotne izgube stavbe. Vse bolj pa do izraza prihajajo toplotno izolacijski materiali na osnovi lesa (Trendisol, Agepan, ipd.) saj v lahki montažni gradnji akumulirajo 3 do 5 krat več toplote. S tem se ekološka skeletna gradnja močno približa zidani masivni gradnji in jo celo preseže v kolikor upoštevamo vse parametre, ki pripomorejo k učinkoviti energijsko varčni gradnji.

Varčevanje toplotne energije

Toplotna črpalka - naložba v topel dom, prihodnost in okolje

Investicija v toplotno črpalko je investicija v prav vse zgoraj omenjene aspekte. Kako, se sprašujete? Z nakupom toplotne črpalke boste zmanjšali stroške ogrevanja in nemudoma začeli ustvarjati prihranke, obenem pa boste v zameno dobili vedno topel dom in nekaj pozitivnega naredili tudi za okolje.

Plinski kondenzacijski kotel - odlična izbira

Tistim, ki plinski kondenzacijski kotel že dolgo uporabljate, se vam bo ta sestavek zdel nepotreben, namenjamo ga predvsem bodočim uporabnikom. Pisanja smo se lotili zaradi novih uporabnikov, ki se odločate za prehod...

Peletna peč poleti joka - kaj je narobe

Ogrevanje s kotli in pečmi na pelete velja za okolju prijazno z več vidikov. Pelete so izdelane iz lesnih ostankov, ki niso uporabni za kaj drugega. Material je suh, saj ga drugače nebi mogli stisniti v pelete....

Ogrevanje in hlajenje s toplotno črpalko Samsung v 2020

Samsung nova toplotna črpalka ClimateHub Mono in ClimateHub Split odslej ogreva in hladi hkrati, opremljena je z integriranim bojlerjem sanitarne vode, na izbiro sta dve izvedbi, mono in split, A+++ energijsko nalepko...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se za takšnjo gradnjo odloči vedno več graditeljev, ter zakaj je pasivna hiša sinonim za udobje in...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

»Samooskrba z električno energijo je ena mojih najboljših naložb«

Število malih sončnih elektrarn, vključenih v samooskrbo, zadnji dve leti v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo jih postavili 1300 v skupni moči 13,1 MW, lani pa že 2482 v skupni moči 30,68 MW. Konec maja 2019 jo je postavil tudi Jože Jurhar iz Savinjske doline in danes pravi, da je to ena njegovih najboljših...

Postavitev sončne elektrarne in kako do dobrega izvajalca

Sončna elektrarna je najbolj razširjen in tudi najlažji način pridobivanja električne energije za lastne potrebe. Poglejmo zakaj. Cene sončnih elektrarn so v zadnjih desetih letih padle za več kot desetkrat, za...

Sončna elektrarna in toplotna črpalka - zastonj ogrevanje

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Aktualne novice

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v gradbeništvu. Delovno srečanje so tokrat posvetili trajnostnim vidikom in izboljšani učinkovitosti dela pri energetskih sanacijah...

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

Prezračevanje, klimatizacija

Zidna plesen, slab zrak?

Prezračevalni sistemi so gotovo eden najučinkovitejših načinov v boju proti vlagi, ko stavbo napade zidna plesen in imamo posledično slab zrak v njej. Prezračevalni sistem Orca odlikuje cenovna ugodnost in enostavnost vgradnje tako v starejše...

Prezračevanje v borbi s korona virusom

Okužba z virusom Covid 19 se lahko za veliko ljudi spremeni v resno obolenje, zato se mnogi sprašujejo, kaj se lahko zgodi, če bodo obiskovali, delali ali živeli v prostorih, ki so umetno prezračevani. Še posebej...

Prezračevanje Lunos - kakovosten sistem za zmerno ceno

Lunos prezračevalni sistem spada med decentralne sisteme za prezračevanje. Z rekuperacijo ali brez ga je mogoče vgraditi v katerikoli fazi gradnje. Odličen je  za sanacije in novogradnje. Brez ustrezne izmenjave...

Čas za varčevanje

Sedaj, ko več časa preživimo v svojih domovih, smo se začeli zavedati, da je dobro počutje v domačem bivalnem okolju zelo pomembno. To je tudi čas, ki od nas zahteva več racionalnosti pri nakupih. Med takšne...

Varčevanje vode

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.