Slovenci smo energetsko zavozili na več področjih. Gradimo ogromne in predrage elektrarne, namesto da bi uvajali pametno električno omrežje in razpršeno proizvodnjo elektrike in toplote.
Nemci so lani, kljub izjemnemu gospodarskemu vzponu, porabili kar za 4,8% manj energije kot predlani, mi smo porabo zmanjšali za borih 0,3%, verjetno zaradi slabše kupne moči in ne zaradi varčevalnih ukrepov. Zato je na področju varčevanja energije potrebno uporabiti vse prijeme, zmanjšati porabo na vseh področjih, uporabiti varčne aparate in spremeniti navade.
Uporaba naprav z najvišjim izkoristkom je ugodna za žep in planet |
Kaj storiti s stavbami
V slovenskih 1,1 milijona stavb bi porabo energije lahko še bolj zmanjšali, to pa je možno z upoštevanjem različnih ukrepov.
Stavbe morajo biti kompaktne, ne prevelike, premišljeno usmerjene, z velikimi okni na južni strani in pametno postavljenimi senčili za poletne mesece. Sodobna toplotna izolacija je debela 20 cm, okna pa imajo tri stekla. Taka hiša porabi 20 kWh ( ali 2 l kurilnega olja) na m2 ogrevane površine na leto, kar je osemkrat manj kot povprečje.
Hiša je brez špranj, skozi katere bi stalno izgubljali toploto, ima prezračevanje z vračanjem toplote ali pa je zračena s kratkotrajnim sunkovitim zračenjem skozi široko odprta okna. Skozi okno, ki je vso zimo rahlo odprto izpuhti za 1500 kWh (150 litrov kurilnega olja) toplote na leto. Zrak ogret na okrog 20°C zadostuje za udobno bivanje, vsaka stopinja znižanja pa omogoči 6% prihranek.
Notranjost prazne hiše pozimi ogrevamo na 6°C, s čimer preprečimo okvare napeljav in opreme. Za dogrevanje po daljši odsotnosti porabimo manj energije kot za vzdrževanje stalne, previsoke temperature. Če vgradimo učinkovito ogrevanje, bomo prihranili okrog 10% energije. Nov ali obnovljen ogrevalni sistem mora biti sposoben sprejeti energijo sonca, odpadne toplote ali biomase, zato mora biti nizkotemperaturen.
Naprave in stroji v hiši
Prihranimo lahko tudi veliko energije za pripravo tople vode, pranje, razsvetljavo ali za žaganje drv, zato je potrebno upoštevati več pristopov.
Nujno je potrebno izključevati vse naprave, ki jih ne uporabljamo, po možnosti avtomatsko, posebej če so veliki porabniki in ki delujejo z daljšimi prekinitvami. Primer, bojler za ogrevanje vode, krmilimo ga s termostatom in uro, ki dopušča vklop samo v času cenejše elektrike.
Za naprave izbiramo boljše nastavitve, ne nastavljamo »z rezervo« temveč na spodnji meji potrebnega. Kupujemo naprave v skladu s potrebami in ne z željami, prevelik hladilnik porabi več energije kot manjši, kljub temu da sta oba označena kot varčna.
Ob nakupu varčnih naprav vedno upoštevamo stroške v življenjski dobi, cena izdelka ni najpomembnejša. Pomembno je še vzdrževanje naprav, saj podaljšuje življenjsko dobo in zanesljivost ter zmanjšuje stroške za energijo.
Prevozi
Po naših cestah se prevažamo z okrog 1,1 milijona vozil s slovenskimi registrskimi tablicami. Stroški na tem področju so med največjimi v družinskem proračunu, zato so visoki lahko tudi prihranki.
Na krajše razdalje se odpravimo peš ali s kolesom, s tem bomo prihranili bencin in stroške za fitnes. Skupno prevažanje, dve osebi v avtu porabita pol manj energije kot dve osebi v dveh avtih. Javna prevozna sredstva so energetsko najučinkovitejši način premikanja. Če je možno, kraj bivanja izberemo čim bližje delovnemu mestu, s tem varčujemo živce in denar.
Ko kupujemo avto izberemo lahkega, ki porabi okrog 5 l ali manj goriva na 100 km. Z vozila odstranimo vse nepotrebne predmete in dodatke, gume polnimo z 0,1 bar nad predpisanim tlakom. Vozimo v »eco drive« načinu, v čim višji prestavi, čim bolj enakomerno. Če bo postanek trajal več kot 10 sekund, ugasnemo motor, klimo vključimo samo ko je potrebno.
