Zemeljski plin je zagotovo energent prihodnosti, verjetno prihaja njegova zlata doba. Okoljsko gledano je za 40% “boljši” od premoga in za 20% od nafte.
Ob zgorevanju se tvorijo dušikovi oksidi, vendar so druge emisije, trdni delci ali žveplov dioksid v primerjavi z drugimi energenti, zanemarljive. Uporaben je za proizvodnjo elektrike, toplote, prevoze in kot surovina za izdelavo gnojil, plastike in zdravil. Će metan vstopi v atmosfero preden zgori, je najškodljivejši plin, ki povzroča pregrevanje planeta, zato je nadzor tako pomemben.
|
Termokamera je najboljši pripomoček za ugotavljanje puščanja plinov |
Iskanje netesnosti
Zemeljski plin je nestrupen, brez vonja in barve, zato težje najdemo netesnosti na razvodih in opremi. Sestavljen je iz okrog 98% metana in manjših delov drugih plinov, etana, propana, butana, ogljikovega dioksida in dušika. Je daleč najčistejši fosilni vir energije in ne vsebuje žveplovih spojin. Vname se pri temperaturi 600 °C in je lažji od zraka. Zaradi vedno večjega števila razvodov in plinskih naprav, je potrebno čim enostavnejše iskanje netesnih mest, zaradi nevarnosti eksplozij in zaradi izgub tega energenta. Vseh netesnih mest ne moremo najti z milnico, zato potrebujemo tehnologijo, ki plinske netesnosti odkrije hitro in celo na daljavo.
Termokamera GFx320 s hlajenim tipalom zazna že najmanjše koncentracije metana, ogljikovodikov in organskih hlapnih spojin. Kamera je eksplozijsko varna, plin pa se pokaže na ekranu kot temen oblaček ali migotajoča oblika, ki se loči od okolice. Omogoča pregled na daljavo in varen vstop v območje zaradi popravila, saj je ugotavljanje uhajanja s prostim očesom popolnoma nemogoče.
Kamera odkrije spuščanje, ki znaša znaša samo 0,4 g na uro, deluje pa na način snemanja temperaturnih razlik med plinom in okolico. Odkrije puščanje več kot 400 različnih plinov, med njimi metanol, propan, benzen, etan, propilen, pentan, toluen, oktan, heptan, ksilen.., zato je uporabna tudi v kemijski industriji. Naprava je predvidena za delo v vseh razmerah, občutljivi deli pa so zaščiteni z gumo. Uporabljajo jo na vrtalnih ploščadih, rafinerijah, ladjah za transport plina, plinskih postajah ter v bioplinskih postrojenjih.
Povezane vsebine
