Trajni učinki obvezne vgradnje delilnikov kažejo na možen 20% prihranek energije.
Posamezni objavljeni primeri slovenske dobre prakse, ki navajajo 40% in večje prihranke energije za ogrevanje v v prvem letu po vgradnji delilnikov, so verjetno pretirani ali pa so posledica izredno velikega zapravljanja energije v preteklih obdobjih. Na vprašanja je odgovarjal Matjaž Valenčič, energetski svetovalec.
Prioriteto ukrepov je v starejših blokih potrebno določiti glede na stanje stavbe: če je kotel centralnega ogrevanja zastarel, dotrajan in potraten, ima menjava kotla prednost pred vgradnjo delilnikov. Delilnikov sicer ni nujno potrebno vgraditi le v primeru, če ni ustreznih tehničnih možnosti za vgradnjo.
 |
Je zaradi vpeljane direktive obvezne vgraditve delilnikov problematika delitve stroškov manjša?
Minilo je prvo leto, odkar je bilo obvezno vgraditi delilnike in pričeti z delitvijo in obračunom stroškov za toploto po porabi. Zato je še preuranjeno govoriti o prihrankih energije, saj vgradnja delilnikov direktno ne vpliva na porabljeno energijo. Pač pa povzroči spremembo bivalnih navad stanovalcev, da postanejo manj zapravljivi z energijo. Tuje izkušnje kažejo, da se bivalne navade stanovalcev spremenijo v dveh do treh letih.
Veliki prihranki energije v posameznih stanovanjih običajno niso posledica zmanjšanja rabe energije za ogrevanje, ampak do njih ponavadi ne pride zaradi napačnega ključa delitve med stanovalci, ki bremeni sosede in je ta pogost vzrok nesporazumov.
Pripombe množice nezadovoljnih stanovalcev večstanovanjskih stavb kažejo, da uvedba obračuna energije po dejanski porabi ni bila izvedena pravilno, predvsem v starejših stavbah. Povprečna stavba iz 70 let ima občutno spremenjen ogrevalni sistem: zamenjani radiatorji zaradi dotrajanosti ali muhavosti stanovalcev, zamenjane armature in obtočne črpalke, v večini primerov zamenjan kotel ali način ogrevanja; vse to je vplivalo na porušitev hidravličnega ravnotežja. Drugo, v starih stavbah stene med stavbami niso toplotno izolirane in se toplota med stanovanji skoraj neovirano pretaka. Stanovanja v nižjih nadstropjih imajo debele cevi razvodov, ki tudi oddajajo toploto in je delilniki ne zabeležijo. In ne nazadnje, v stavbah, kjer so določili korekcijo porabniških deležev zaradi vpliva lege posameznega dela stavbe na pamet, brez izračuna projektanta, je največ anomalij.
Pravilnik ni v zadostni meri upošteval specifiko starejših stavb. Seveda je možno dogovore o delitvi stroškov spremeniti, vendar precej težje, saj je porušeno zaupanje v stroko, sostanovalci pa so med seboj sprti.
Znanja in izkušenj za izvedbo ukrepov v zmanjšano rabo energije imamo dovolj, vendar se stanovalci raje odločijo za navidez cenejše ukrepe (nekateri ponudnik delilnikov so predlagali brezplačno določitev korekcijskih faktorjev, odgovornost pa s tem preložili na stanovalce) in tako ti ne sprejmejo ukrepov, ki zahtevajo finančni vložek, čeprav se v nekaj letih povrne (projektantski izračun za vgradnjo delilnikov, projekt in izvedbo za hidravlično uravnoteženje).
| Enkrat letno bi podjetja, ki izdajajo obračune morala pripraviti poročilo, ki se nanaša na: • delež porabe toplote oz. goriva posameznega dela stavbe, podan ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode; • koeficient učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje posameznega dela stavbe; • koeficient učinkovitosti rabe toplote za pripravo tople vode posameznega dela stavbe; • ceno toplote oziroma goriva; • celotne stroške stavbe, razdeljeni na stroške za ogrevanje in stroške za pripravo tople vode; • celotne stroške za toploto posameznega dela stavbe, razdeljeni na stroške za ogrevanje in stroške za pripravo tople vode; • indeks porabe toplote oziroma goriva posameznega dela stavbe, prikazan ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode. • indeks porabe toplote oziroma goriva za ogrevanje stavbe. |
Je še vedno prisotno pregrevanje stanovanj bližje viru toplote in prehladna stanovanja, oddaljena od vira?
Delilniki ne posegajo v ogrevalni sistem in ne odpravljajo težav s pregrevanjem ali nezadostnim ogrevanjem stanovanj. Vendar se uporabniki po vgradnji delilnikov običajno začnejo učinkovitejše obnašati. Ko je prevroče, raje zaprejo radiator kot odprejo okno, zato toplota iz sistema ne zbeži skozi prvo stanovanje, ampak »se sprehodi« dlje po stavbi. Podobno vplivajo tudi termostatski ventili. Vendar, niti ročni, niti termostatski radiatorski ventili, ne omogočijo, da bi imeli vsi uporabniki enake možnosti ogrevanja.
Kaj doprinese ustrezno hidravlično uravnoteženje sistema in centralna regulacija?
Ogrevalni sistem je potrebno uravnovesiti kot kolesa pri avtomobilu. Tudi ogrevalni sistem mora biti uravnovešen, da pravilno ogreva.
Če so stanovalci oddaljenih stanovanj dovolj glasni, vzdrževalec izvede praviloma dva ukrepa: poveča temperaturo v dovodu in nastavi obtočno črpalko na najvišji tlak (včasih pa zamenja črpalko). Posledica teh dveh ukrepov je znana: v oddaljenih stanovanjih je za spoznanje bolj toplo, čeprav še vedno ne dovolj, stanovalci pa se vdajo v usodo, saj je vzdrževalec naredil vse, kar se je dalo; v bližnjih stanovanjih je še bolj vroče, poleg tega pa se pojavi hrup instalacije v bivalnih prostorih, zaradi višje temperature ogrevne vode in večje moči obtočne črpalke se povečajo toplotne izgube omrežja in poveča raba električne energije.
Namesto premalo strokovnih ukrepov svetujemo hidravlično uravnoteženje, kjer je na vseh dvižnih vodih dosežena pravilna razlika tlakov, posledično pa radiatorji dobijo pravilne razmere tlaka in pretoka. Dodatno svetujemo vgradnjo radiatorskih termostatskih ventilov z dvojno regulacijo (prednastavitvijo).
Na ta način se izenačijo hidravlični pogoji v celotnem ogrevalnem sistemu. Sistem tako deluje z nižjo temperaturo, hitrostjo in tlačnim padcem ogrevne vode, kar pripomore k varčevanju z energijo in tihemu obratovanju instalacije. Ne nazadnje se poveča kakovost bivanja in to ob manjših stroških. Toplotne izgube stanovanja so odvisne od zunanje temperature. Zato mora biti ogrevalni sistem temperaturno voden glede na zunanjo temperaturo. Temperaturno tipalo zunanjega zraka diktira temperaturo ogrevne vode.
Koliko energije na ogrevalno sezono porabi povprečno slovensko stanovanje v primerjavi s sosednjimi državami?
Primerjava stroškov ogrevanja v Sloveniji glede na sosednje države bi bilo zavajajoče. Povprečni stavbni fond je v Sloveniji občutno bolj energijsko potraten kot v Avstriji, povprečne potrebe po ogrevanju v Italiji pa so zaradi milejših klimatskih pogojev občutno nižje kot v Sloveniji. Ob tem je potrebno upoštevati še, da so cene energentov različne.
Bolj zanimiva je raba energije za ogrevanje: pri novih stavbah znaša 60 kWh/m2a, pri starih pa 250 kWh/m2a. Strošek ogrevanja je odvisen od cene energije (nismo vsi iz Velenja), od energijske učinkovitosti stavbe, ter od velikosti stanovanja in bivalnih navad.
| Tudi v Sloveniji so ogromne razlike pri ceni energentov: najcenejša daljinska toplota iz soproizvodnje je v Velenju (0,027 EUR/kWh), najdražja pa je po Uredbi o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (0,122 EUR/kWh), pri obeh je potrebno dodati fiksne stroške. |
Ali je sedaj odčitavanje korektnejše?
Na tržišču imamo tri vrste delilnikov: najenostavnejše je potrebno odčitavati na radiatorjih z vstopom v stanovanje; udobnejše je brezžično odčitavanje delilnikov s hodnika; najprimernejše pa je daljinsko odčitavanje.
Delilnike, ki se odčitavajo na radiatorjih, odčitajo enkrat letno; brezžične enkrat mesečno; daljinske tudi pogosteje (recimo ob spremembi lastnika stanovanja, ob okvari delilnika ali ob podražitvi energenta). S samim odčitkom delilnikov ni večjih težav. Težave se pokažejo pri izvajalcih delitev stroškov, ki lastnikom ne nudijo vseh potrebnih informacij. Še večje težave pa imajo stanovalci z izvajalci obračuna, ki bi morali lastnikom dati vse potrebne informacije pri izvajanju obračuna po dejanskih stroških. Redki so upravljavci, ki zgledno obveščajo stanovalce.
| Kaj dejansko lahko prinese največje prihranke energije? Vrstni red ukrepov (od najcenejšega do najdražjega): sprememba bivalnih navad, hidravlično uravnoteženje sistema z vgradnjo ustreznih termostatskih ventilov, vgradnja radiatorskih delilnikov, toplotna zaščita ovoja stavbe, menjava stavbnega pohištva z vgradnjo mehanskega sistema prezračevanja. |
Kako pristopiti k vzdrževalnimi deli v začetku ogrevalne sezone?
Vzdrževalna dela je potrebno opraviti po zaključku ogrevalne sezone. Ventile, ki so rahlo puščali, je lažje zamenjati poleti. V sistemih, ki so dobro vzdrževani, praviloma ni potrebno odzračevati radiatorjev. Prah, ki se čez poletje usede na radiatorje, pa je dobro odstraniti pred pričetkom ogrevanja.
Kako povzemate stanje po vpeljani direktivi obveznega merjenja porabe toplote z delilniki?
V stavbah, ki so primerne za obračun energije po dejanski porabi in je bil sprejet ustrezen dogovor o delitvi, hkrati pa izvajalec obračuna korektno in pravočasno obvešča uporabnike o stroških, ni pripomb med stanovalci. Nasprotno pa je v stavbah, kjer to ni izvedeno. Vsakič, ko se cena energije dvigne in zraste številka na položnici, so pripombe glasnejše, nesoglasja med sostanovalci pa večja.
Povezane vsebine
