Vprašanja sprejemamo na spletnem portalu www.varcevanje-energije.si, kjer lahko najdete še več aktualnih tem. 

Zasledila sem termostatske ventile in termostatske glave. Kakšna je razlika? Kateri termostatski ventili so po vašem mnenju dobri?

 Termostatsko glavo nataknemo na termostatski ventil. Termostatski ventil je hidravlični element, ki z dušenjem regulira pretok ogrevnega medija skozi ogrevalo. Termostat-ska glava pa je element, ki upravlja - zapira in odpira termostatski ventil, in sicer glede na željeno in dejansko temperaturo v prostoru. Na termostatski glavi nastavimo željeno temperaturo v prostoru, ki jo nato skuša mehanizem v letej s pripiranjem in odpiranjem igle termostatskega ventila vzdrževati. Termostatske glave različnih proizvajalcev so po delovanju in kakovosti primerljive med seboj. Enako velja za večino termostatskih ventilov, ki se pojavljajo na našem trgu. Termostatski ventil (skupaj s termostatsko glavo) je dober, če ima zadostno regulacijsko sposobnost - se pravi, da je zmožen že pri majhnih temperaturnih odstopanjih v prostoru reagirati in primerno dozirati ogrevni medij v ogrevalo. Tako se v vzdržuje zahtevana temperatura prostora. Vsekakor je dobro, če termostatske ventile namesti strokovnjak, ki jih bo ob montaži tudi primerno prednastavil in nam s tem omogočil preprosto uporabo brez morebitnih nevšečnosti.

Odločamo se za talno ogrevanje v kombinaciji z ogrevalnim sistemom na trda goriva. Zanima nas ali je na talno gretje možno polaganje ploščic in katere vrste so primerne? Zanima nas tudi ogrevanje vode in sicer z isto pečjo?

Vrsta goriva je za talno ogrevanje povsem poljubna (plin, olje, trda goriva ...), Upoštevati moramo določene zahteve, kot npr. ločen regulacijski krog, kjer se temp. medija regulira na zahtevano temp. medija in ne sme preseči 45°C. Temperatura vstopajoče vode mora biti okrog 30°C. Izbrati moramo primeren način polaganja, razmik med cevmi talnega ogrevanja ter preveriti, ali ogrevna moč zadostuje za pokrivanje toplotnih izgub.
Ob polaganju ploščic na talno gretje moramo zagotoviti lepilo in fugirno maso, primerno za ta namen. Estrih mora vsebovati plastifikator. Ogrevanje sanitarne vode z isto pečjo je možno ne glede na to, kateri energent uporabljamo, vendar mora strokovnjak, predvideti tudi to možnost. Kasnejše dodatne rešitve utegnejo biti dražje.

Kupujem ogrevalno telo. Zanima me, kakšna je razlika med konvekcijskim grelnikom, konvektorjem in halogensko pečjo.

Konvekcijski grelnik je sevalna peč, ki prostor ogreva s sevanjem. Na enak način deluje halogenska peč. Konvektor deluje kot pihalnik toplega zraka.

V dobrem letu imamo v planu adaptacijo podstrešja, ki bo z razširjeno streho nad garažo imelo skupaj 140 m2. Vse skupaj torej okrog 300 m2 bivalne površine. Ob adaptaciji bi zamenjali okna, izolirali fasado, v srednji in zgornji etaži vgradili talno gretje, v spodnji, kjer je višina le 2,2 m in je bilo stanovanje adaptirano pred 4 leti, pa bi namestili nizko temperaturne radiatorje ali pa morda stensko gretje. Vsako etažo želimo krmilitiločeno. Razmišljam o sončnih kolektorjih (samogradnja: 40.000 sit/m2), površini 30 m2, na strehi nadstreška, s katerimi bi v prehodnem obdobju pomladi in jeseni ogreval poleg vode tudi hišo, preko zime pa bi se odločil za drva. V Avstriji sem imel možnost videti ogrevanje s pečjo na drva, s katero lastnik s 3 kratnim polnjenjem preko enega dne segreje 8m3 velik zalogovnik tople vode iz 30 na 90°C. Iz te zaloge jemlje energijo ves teden za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Sam bi lahko zvaril zalogovnik toplote v 12 m3 veliki betonski greznici, ker bomo v kratkem dobili kanalizacijo. Ne vem, kako naj se opredelim glede zračenja preko cevi in vključim rekuperacijo odpadnega zraka. 

V reviji Svetovalec sem prebral članek o privatni sončni elektrarni. Verjetno bi bila (vsaj poleti) bolj primerna fotovoltaika kot prevelika površina sončnih kolektorjev. Kako daleč je ekonomska računica silicijevih plošč, oziroma koliko se je cena te opreme že približala masovnejšemu povpraševanju? Načrti za adaptacijo so še pri arhitektu. Prosim tudi za okvirni znesek, koliko stane projekt ogrevanja, ki ga potrebujem za rekonstrukcijo.

Za ogrevanje bi vam svetovali bivalentni sistem s toplotno črpalko zrak - voda, ki deluje ekonomično do zunanjih temp. cca. 5°C. Ogrevanje pod to temperaturo pa prevzame kotel. Ste morda razmislili o kotlu na sekance ali pelete z avtomatiziranim doziranjem goriva?

Vaša ideja s kotlom na drva in velikim zalogovnikom toplote je zanimiva, vendar takšen sistem ni avtomatiziran in zahteva nekoga, ki bo nalagal vpeč. Solarni kolektorji v tem primeru niso preveč donosna moznost, seveda bi se dalo doseči prihranek, ampak investicija v sistem regulacije celotnega postrojenja je dokaj visoka. Z dodatno izolacijo, morda vgradnjo novih oken in s kontroliranim prezračevanjem z visoko učinkovito rekuperacijo bi zmanjšali porabo goriva na nekje 1/4 do 1/3 sedanje vrednosti.

Vrednosti projektne dokumentacije se za ogrevanje privatnih hiš z energetsko varčnimi in inovativnimi rešitvami gibljejo med 300.000 - 500.000 SIT brez DDV, v odvisnosti od zahtevnosti projekta. Za prezračevanje z rekuperacijo pa cene projektne dokumentacije znašajo od 200.000 do 400.000 SIT (samo prezračevanje, brez hlajenja). Cena zajema projekte za gradbeno dovoljenje in za izvedbo.
Fotovoltaika je sicer zanimiva rešitev, vendar je povrnitev investicije s prihranki dolgoročna (10 - 15 let).

Živimo v enostanovanjski hiši, žal neizolirani in se ogrevamo s kombiniranim kotlom drva/olje. Potrošimo cca. 2200 l kurilnega olja na sezono. Razmišljamo o zamenjavi kotla z večjim izkoristkom. Zato nas zanima kako naj ugotovimo kolikšen dejanski izkoristek ima kurilna naprava ter kdaj je kotel racionalno zamenjati?

Namreč na trgu je ogromno ponudnikov, zato smo v dilemi koga izbrati. Potratno dragega kotla ne bomo kupili, ker v stanovanju ne nameravamo ostati. Zanima nas tudi kako se gibljejo cene kotlov, kakšni so izkoristki posameznih kotlov in v kolikšnem času se povrne investicija. Zamenjava oken ali dodatna izolacija ne pride v poštev. Ker stroški ogrevanja več niso vzdržni moramo nujno ukrepati.

Načeloma se kotli zamenjajo ob dotrajanosti, koje zanesljivost delovanja vprašljiva. Kotel lahko z učinkovitejšim, z večjim izkoristkom zamenjamo kadarkoli. Kotel se lahko tudi zamenja ob prenovi toplotne izolacije, kadar se potrebe po ogrevanju zmanjšajo in bi bil obstoječ kotel predimenzioniran in ne bi deloval v območju najvišje učinkovitosti.
Nizkotemperaturni kotli imajo izkoristke od 90 - 95%, kondenzacijski pa od 100 - 109%. Kondenzacijski kotli izkoriščajo toploto, ki se sprosti pri utekočinjenju (kondenzaciji) dimnih plinov, s čimer prekoračijo vrednosti 100%. Cene nizkotemperaturnih kotlov na kurilno olje se gibljejo med 850 € (če se odločate za majhen nizkotemperaturni kotel) ter tja do 5.000 € za kondenzacijske.

Po zamenjavi peči na kurilno olje z ogrevalno regulacijo in namestitvi termostatskih ventilov se pojavlja nadležno brbotanje po ceveh in radiatorjih. Le - to se pojavi zjutraj, oziroma po vsaki daljši prekinitvi delovanja črpalke, ko regulacija vklopi črpalko in odpre mešalni ventil do konca. Po odzračevanju se po nekaj dneh znova nabere zrak. Pa tudi nekateri termostatski ventili nadležno šumijo ali celo piskajo. Ali bi se z zamenjavo črpalke (čeprav obratuje na najnižji stopnji) z avtomatsko (glede na pretok) rešil ta problem, ali je potrebno storiti še kaj drugega.

Glede na vaše vprašanje v katerem navajate problem brbotanja po ceveh in radiatorjih, da se kljub odzračenju ponovno nabere zrak, bo potrebno preveriti vso napeljavo.
Predvidevamo, da imate zaprti sistem ogrevanja z vgrajeno raztezno tlačno posodo. V njej je gumijasta membrana, na katero z ene strani pritiska stisnjen zrak (ali plin), z druge pa voda, ki je v napeljavi. Koje sistem hladen, mora manometer kazati tlak vode, ki mora biti malo višji kot bi bil statični tlak v sistemu.

Za primerjavo, če je celotna napeljava v hiši visoka cca. 10m, potem statični tlak vode znaša 1 bar, tlak pa bi v takem sistemu, pred začetkom kurjenja, moral biti višji, približno za 1,1 krat. V nasprotnem primeru lahko po ohladitvi v sistemu nastane podtlak, ki omogoča vstop zraka skozi netesna mesta. Pri ponovnem vklopu začne ta zrak krožiti po sistemu in povzročati omenjene zvoke.

Glede na navedeno sklepamo, da je vzrok za puščanje sistema nepravilno delovanje raztezne posode. Predlagamo, da sistem pregleda strokovno usposobljena oseba in ugotovi vzrok padca tlaka. Z zamenjavo črpalke omenjeni problem nebi rešili.
Glavni razlog za šumenje termostatskih ventilov in hrup v radiatorjih je previsoka hitrost kroženja vode v sistemu. Ko se ventil zapira in če imamo instalirano obtočno črpalko, katere hitrosti ni možno regulirati, se tlak in hitrost vode na priprtem ventilu povečata, kar povzroča šumenje. Problem hrupa se predvsem pojavlja zvečer, ko se zaradi zmanjšanja potreb po ogrevanju zmanjša tudi pretok.

Z instaliranjem hitrostno regulirane črpalke bo možno izbrati nižje število obratov črpalke, pretok in tlak bosta posledično manjša, prav tako pa tudi šumenje ventilov. •

Miha Pikalo, inž. str.