Preverili smo cene peletov v 2024

Gozdarski inštitut Slovenije je v letu 2023 izdelal pregled cen lesnih peletov. Na njihovi spletni strani spremljajo povprečno gibanje cen lesnih peletov v zadnjih letih ter hkrati omogočajo primerjavo cene lesnih peletov glede na koristno energijo preostalih najpogostejših energentov, s časovno ponazoritvijo cenovnih razmerij.

Pregled cen lesnih peletov običajno objavljajo spomladi in jeseni. Pričakujemo lahko, da bo nov pregled cen objavljen jeseni 2024.

Po poročanju dobaviteljev, je v oktobru 2022 za nekaj časa cena za tono peletov boljše kakovosti presegla 750 evrov, v letu 2023 se je cena normalizirana, sedaj se giblje okrog 400–440 EUR na tono.  V pregledu so predstavljene povprečne cene lesnih peletov za različne kategorije.

Če želite ogrevati z visoko kakovostnimi peleti, bodite pozorni na oznake na embalaži A1 in A2.

Razen teh oznak so priporočljive tudi oznake ENplus, DINplus ali S4Q, kjer gre za podeljene certifikate, s katerimi proizvajalci zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti peletov.

Povprečno gibanje cen lesnih peletov od 2017–2023 (€/t z DDV). Vir: Cene lesnih goriv (gozdis.si)

V uredništvu portala www.varcevanje-energije.si tudi sami občasno preverjamo cene peletov na trgu. Predstavljamo vam aktualne cene peletov štirih različnih ponudnikov na slovenskem trgu.

Pri vsakem od ponudnikov smo upoštevali najcenejšo aktualno ponudbo pelet kakovostnega rezreda A1.

Opomba: Cene smo preverjali v aprilu 2024, veljajo za eno paleto. Teža palete je lahko med ponudniki različna, zato je smiselno preverjati cene pelet na 15 kg vrečo!  Vir: spletne strani ponudnikov.

Le še bled spomin na krizo s peleti v 2022

Cena pelet je pred kurilno sezono 2022/2023 drastično zrastla za okrog 200 odstotkov. Nekatera podjetja, ki proizvajajo lesne pelete, so zaradi oteženih dobav lesa takrat zaustavila naročila. Skladišča so imeli večinoma prazna.

Kupcem so sporočali, da bo za gospodinjstva prodaja v prihodnje omejena, nekateri so pelete dobavljali le še stalnim naročnikom, ponekod pa so prodajo povsem ustavili. S spletnih so strani umaknili ponudbo in bili neodzivni na telefonske klice zmedenih strank.

Zaradi kaotičnih razmer je bil trg pelet pred zlomom, uporabniki pa pred težko dilemo, kaj storiti pred ogrevalno sezono. Zamenjati ogrevalni sistem, ali počakati kaj se bo izcimilo?

Cena peletov se je pred začetkom kurilne sezone 2022/2023 dvignila za okrog 200 odstotkov. Pelete je bilo tudi skoraj nemogoče kupiti, saj so nekatere država na Balkanu prepovedale izvoz lesa. V 2023 se je trg umiril, cene pa so se znižale za približno tretjino.

V začetku kurilne sezone 2022/2023 se je dobava peletov nekako uredila. Peleti so bili sicer na voljo, vendar je bila cena še vedno zelo visoka, med 550 in 600 EUR za tono, kar je bil več kot podvojen znesek v primerjavi s prejšnjo kurilno sezono.

Kot je bilo pričakovati, se je trg s peleti do poletja normaliziral. V juliju 2023 so se cene še znižale, tako da je v bilo možno v juliju tono pelet kupiti za okrog 400 EUR.

Subvencije za nakup pelet ni več

Kupcem , ki so v času od avgusta do konca decembra 2022 kupili pelete, je bilo omogočeno koriščenje 100 EUR subvencije za tono pelet, za največ 5 ton pelet skupaj. Vloge so sprejemali pri Borzenu. Kupci so lahko dobili denar tudi za nazaj ob predložitvi računa. Od 31.5.2023 vlog za koriščenje subvencij ne sprejemajo več.

Ceno pelet in ostalih lesnih goriv natančno spremlja Gozdarskega inštitut

Na oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije že od leta 2011 spremljajo stanje na trgu lesnih goriv. Pri različnih ponudnikih in proizvajalcih cene zbirajo dvakrat letno in sicer oktobra, ob začetku kurilne sezone in običajno maja ob koncu sezone.

Cene objavijo na portalu WCM InfoGozd. “Na ta način želimo uporabnike opozarjati, kaj se dogaja na trgu,” pojasni Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko. “Svetujemo jim, da je treba lesna goriva kupiti pravočasno in ne tik pred začetkom kurilne sezone. Običajno jih je najbolje kupiti po koncu sezone. Takrat so cene praviloma najnižje. Leta 2022 je prišlo do povsem nove situacije, ki je ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Zaradi energetske krize, strahu pred pomanjkanjem zemeljskega plina in visokimi cenami električne energije se je zgodil enormen in nenormalen dvig cen že v maju in juniju, od julija 2022  naprej pa so šle cene v nebo.”

Kako se zavarovati pred dvigom cen peletov?

Sogovornica pojasnjuje: “Ljudje so običajno lesne pelete kupovali septembra. Posek lesa je junija, julija in avgusta najnižji. Posledično je manjši tudi razrez na žagah, tu so dopusti in remonti …  Praviloma imajo proizvajalci peletov v poletnih mesecih na voljo manj žagovine in običajno v tem času le polnijo skladišča. ”

Peletna mrzlica in dvig cene pelet je v 2022 zajela tudi druge evropske države

Kot doda Nike Krajnc, je sovpadalo več neugodnih dejavnikov. V Evropi je, zaradi vojne v Ukrajini prihajalo do omejitev izvoza peletov, želje po uvozu so velike, cene v tujini so visoke. Izvoz peletov in drv sta v 2022 omejili Srbija in BiH, od koder sicer največ uvažamo, zaradi vojne so težave z dobavo peletov iz Ukrajine. V podobnem primežu so se znašle tudi druge evropske države. “Italija je največji trg za pelete v Evropi, kjer je zaradi strahu pred pomanjkanjem zemeljskega plina podobno povečano povpraševanje kot pri nas. Poleg tega je pomembna proizvajalka lesnih peletov Rusija, od koder je uvoz prav tako omejen. To je sicer bolj prizadelo nemški trg, a vsi veliki trgi črpajo tudi z našega.”

Peleti in lesna goriva ali toplotna črpalka?

“Zdi se, da se veliko ljudi, ki so se v preteklosti odločili za toplotne črpalke, zdaj odloča za kamine na pelete, morda se je povpraševanje tudi zato povečalo.” Raba lesa kot energenta je sicer v zadnjih letih v gospodinjstvih upadala, pojasni Krajnčeva. Predvsem uporaba drv je bila od leta 2018 vse manjša, ljudje so se vse raje odločali za toplotne črpalke.

“Elektrika je bila takrat zelo poceni in je predstavljala najcenejši vir ogrevanja, za toplotno črpalko je mogoče dobiti subvencijo, veliko je bilo propagande. Ljudje so zamenjali ogrevalne sisteme. Najpogosteje je toplotna črpalka zamenjala peči na drva. Zdaj pa se je cena elektrika prav tako povišala, da nihče ne ve, kaj bo pomenilo ogrevanje na elektriko v prihodnje.”

Velik del gospodinjstev, ki so nekoč kurila na drva, ima še vedno dimnik, zato prehod nazaj na drva ali pelete ni prezapleten. Kot opaža Krajnčeva, so montaže kotlov na drva in pelete že v porastu. Nekateri se odločajo tudi za sobni kamin, s katerimi se da dobro dogrevati bivališče in si tako zmanjšati skupen strošek za ogrevanje.

Pelete so zamenjala drva

Veliko povpraševanja je tudi po drvih, a je tu samozadostnost gospodinjstev precej večja, ne nazadnje je več kot 400.000 Slovencev lastnikov gozdov.

Kot nam pojasni eden od ponudnikov, ki drva prodaja na spletnem portalu Bolha.com, je povpraševanja po polenih res nekoliko več. Predvsem je več kupcev, ki so zainteresirani za manjše količine drv, od enega do treh kubičnih metrov. Ljudje si verjetno delajo zalogo za vsak primer, če bi res zmanjkalo zemeljskega plina. Drva so dražja kot v preteklosti, a svoje je naredila tudi inflacija, še doda naš sogovornica.

Cene polen pri zasebnih ponudnikih drv se gibljejo med 70 in 100 evri za kubični meter, odvisno od vrste lesa.

Lesa za drva se ne seka poleti

V primerjavi s peleti se drv ne da narediti z danes na jutri, saj se drva na prostem sušijo dobro leto. Drva, ki jih bomo potrebovali v kurilni sezoni 2024/25 in so trenutno na trgu, je bilo torej treba posekati v letu 2023.

Lesa nam ne primanjkuje, a drva, ki jih bomo pripravili letos, bodo zares uporabna šele v kurilni sezoni 2025/2026, razen če bi jih sušili v posebnih sušilnicah.

“Listavce se seka v jesensko-zimskem in zgodnjepomladanskem času, ko drevje ni olistano.” doda Nike Krajnc. “ Kurjenje svežih drv je škodljivo za kakovost zraka, predvsem so visoki izpusti prašnih delcev. Uničuje se kurilni kotel, saj pri gorenju nastaja katran. Poleg tega se energija, ki je uskladiščena v lesu, porabi za izhlapevanje vode namesto za ogrevanje. Učinkovitost celotnega sistema je zelo slaba. Drva morajo biti suha,” še sklene Nike Krajnc.