Prenovljeni energetski zakon v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin (UNP), v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva (tudi na drva in pelete), poleg tega postavlja omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina. V javnosti je veliko razburjenja, češ da je zakon nesprejemljiv in močno posega v življenje ljudi. Na pristojnem ministrstvu očitke zavračajo.
GIZ DZP: novih plinskih kotlov energetski zakon ne bi smeli prepovedati
Na Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina menijo, da je selektivno omejevanje uporabe zemeljskega plina, ki bi veljalo zgolj za uporabo v gospodinjstvih, kot predvideva nov energetski zakon, lahko celo neustavno, poleg tega ni jasno, kakšen bo razvoj tehnologij oziroma katere bodo stroškovno sprejemljive. Pri zamenjavi s toplotnimi črpalkami jih skrbi tudi vpliv na distribucijska omrežja za elektriko, ki so že zdaj v ogrevalni sezoni močno obremenjena. Urban Odar, predsednik združenja, zato med drugim pravi, »da novi plinski kotli ne bi smeli biti prepovedani, ampak bi morali več narediti za splošno zmanjšanje porabe energije, namesto ukinjanja dobro delujoče javne infrastrukture pa je treba v omrežje postopoma dodajati obnovljive pline«.
NSi: brez jedrske energije ne bo zelenega prehoda
Do prenovljenega zakona je izjemno kritična tudi opozicija, v NSi so celo napovedali referendum, če vlada ne bo ustrezno spremenila predloga zakona, ki »globoko posega v življenja ljudi«. Opozicijo tudi moti, da je v noveli zakona jedrska energija omenjena samo enkrat, menijo namreč, da je treba za zeleni prehod unovčiti vse nizkoogljične vire in vso že zgrajeno javno energetsko infrastrukturo. Med drugim predlagajo, da bi zemeljski plin postopoma začeli nadomeščati z obnovljivimi viri, kot je biometan.
MOPE: še vedno se bomo ogrevali na plin in drva
Na ministrstvu za podnebje, okolje in energijo pa pojasnjujejo, da energetski zakon ne prepoveduje ogrevanja na plin in lesno biomaso, prav tako ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina tistim, ki ga uporabljajo. Obstoječi uporabniki bodo plin lahko še naprej uporabljali za ogrevanje, omejitve veljajo zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske, zato fosilnih goriv niti ne potrebujejo. »Za takšne stavbe so danes že na voljo nove tehnologije, ki so prijaznejše do okolja, cenejše in stroškovno učinkovitejše,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se bodo tudi koncesije lahko podaljševale brez večjih ovir.
Glede lesne biomase pa pravijo, da se energetski zakon obstoječih kurišč v strnjenih naseljih ne dotika ter še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in njeno uporabo v individualnih kuriščih, če so zunaj strnjenih naselij, »saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo«. Omejitev bo veljala le, če se za to odloči občina, in še to le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka.
