Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije je v Sloveniji v letu 2011 znašal skoraj 19 %, do leta 2020 pa naj bi se povečal na 25 %.

 

Od 24. do 28. junija tardicionalno poteka evropski teden trajnostne energije. Številne organizacije pripravijo »energetske dneve«; za promocijo energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Rezultati teh prizadevanj bodo Evropski uniji pomagali pri doseganju njenih energetskih ciljev.

 

fotovoltaika soncna energija 2

 

Leta 2007 je bilo namreč na ravni Evropske unije doseženo soglasje o ključnih evropskih energetskih ciljih, ki so znani kot cilji »20/20/20«. To pomeni: do leta 2020 je treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 20 % (v primerjavi z letom 1990), pridobiti 20 % potrebne energije iz obnovljivih virov in izboljšati energetsko učinkovitost za 20 %. Našteti cilji so tudi del strategije Evropa 2020. Za vsako državo članico so bili določeni zanjo ustrezni ciljni deleži.
 


Estonija je prva dosegla ciljni delež energije iz obnovljivih virov
Po zadnjih podatkih Eurostata, ki so nam na voljo, je delež energije iz obnovljivih virov (sončna energija, hidroenergija, geotermalna energija, les in druga biomasa, tekoča biogoriva …) v bruto končni porabi energije v EU-27 v letu 2011 znašal 13 %. Največji delež energije iz obnovljivih virov je v tem letu dosegla Švedska, in sicer 46,8 %, sledila ji je Finska z 31,8 %; v Sloveniji je bil ta delež 18,8-odstoten. V letu 2011 je prva dosegla oz. presegla svoj ciljni delež Estonija s 25,9 % (njen ciljni delež je bil 25 %). Med drugimi državami sta se ciljnemu deležu najbolj približali Bolgarija in že omenjena Švedska (njen ciljni delež je najvišji, 49 %). V posameznih državah članicah se ti deleži iz leta v leto večinoma povečujejo.

 


Naš cilj: 25 % energije iz obnovljivih virov
Slovenija je glede na Direktivo 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezana, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije poveča do leta 2020 na 25 %.

 

trajnostna energija graf 1

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, EU-27, 2011

 

Med letoma 2005 in 2011 se je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji povečal s 16 % na skoraj 19 %. Največji delež je bil dosežen v letu 2010, ko je znašal skoraj 20 %. Med letoma 2005 in 2011 se je sicer najbolj povečal delež porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje (z 19 % na 27 %); delež porabe električne energije iz obnovljivih virov se je povečal z 28 % na 31 %, delež porabe energije iz obnovljivih virov v prometu pa se je povečal z 0,3 % na 2 %.

 

Energetska intenzivnost v EU-27 se zmanjšuje
Energetska intenzivnost meri porabo energije v državi in njeno splošno energetsko učinkovitost. Energetska intenzivnost je razmerje med oskrbo z energijo (v kilogramih ekvivalenta nafte – kgoe) in bruto domačim proizvodom (v evrih v stalnih cenah iz leta 2005). Energetska intenzivnost se manjša, kadar je rast bruto domačega proizvoda večja od rasti porabe energije oz. z izboljševanjem energetske učinkovitosti.

 

trajnostna energija graf 2

Energetska intenzivnost, EU-27, 2010

 

Po podatkih Eurostata se je energetska intenzivnost v EU-27 v obdobju 2000–2010 zmanjšala povprečno za 11 %. V tem obdobju se je energetska intenzivnost zmanjšala v vseh državah članicah EU, razen v Avstriji; tam se je za 2 % povečala. Najbolj se je zmanjšala na Slovaškem in v Litvi (v vsaki za –37 %) ter v Bolgariji (za –36 %) in Romuniji (za –35 %).


Kljub zmanjšanju je bila poraba energije na enoto ustvarjenega bruto domačega proizvoda v teh štirih državah zelo visoka. V letu 2010 je izkazovala najvišjo energetsko intenzivnost v EU-27 Bolgarija s 671 kgoe/1.000 EUR; sledila ji je Estonija s 546 kgoe/1.000 EUR. Povprečje EU-27 v letu 2010 je bilo 152 kgoe/1.000 EUR. Slovenija se je z 231 kgoe/1.000 EUR uvrstila nad povprečje EU-27.


Vir: Eurostat

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Se želite na novo zaposliti? Veto Group združuje skupino uspešnih prodajnih centrov za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje. Z odgovornim delom do zaposlenih in strank medse vabijo nove sodelavce. Če iščete dolgoročno zanesljivo delo, vabimo da prijavo za delo oddate TUKAJ!

V podjetju SONCE so razvili poslovni model, s katerim si lahko podjetja brez finančnega vložka zagotovijo nižjo, predvsem pa stabilno ceno elektrike in okolju prijazno energijo. Ponujajo jim možnost za sklenitev služnostne pogodbe za namestitev opreme, s katero bodo prišli do lastne naprave. Edini pogoj je, da...

Preverite akcijsko ponudbo 2022 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki vam omogoča priročno in celovito rešitev na enem mestu.

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus. Spoznajte ekipo izkušenih mojstrov, ki poskrbijo za ugodno in prijetno bivanje. Njihova celovita ponudba...

Toplotna črpalka Stiebel Eltron LWZ se že nekaj let potruje kot toplotna črpalka za nove hiše, ki nima konkurence. Služi za priročno ogrevanje, prezračevanje in hlajenje nove hiše v...

baner naročilo revije
 
ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.