Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije je v Sloveniji v letu 2011 znašal skoraj 19 %, do leta 2020 pa naj bi se povečal na 25 %.

 

Od 24. do 28. junija tardicionalno poteka evropski teden trajnostne energije. Številne organizacije pripravijo »energetske dneve«; za promocijo energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Rezultati teh prizadevanj bodo Evropski uniji pomagali pri doseganju njenih energetskih ciljev.

 

fotovoltaika soncna energija 2

 

Leta 2007 je bilo namreč na ravni Evropske unije doseženo soglasje o ključnih evropskih energetskih ciljih, ki so znani kot cilji »20/20/20«. To pomeni: do leta 2020 je treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 20 % (v primerjavi z letom 1990), pridobiti 20 % potrebne energije iz obnovljivih virov in izboljšati energetsko učinkovitost za 20 %. Našteti cilji so tudi del strategije Evropa 2020. Za vsako državo članico so bili določeni zanjo ustrezni ciljni deleži.
 


Estonija je prva dosegla ciljni delež energije iz obnovljivih virov
Po zadnjih podatkih Eurostata, ki so nam na voljo, je delež energije iz obnovljivih virov (sončna energija, hidroenergija, geotermalna energija, les in druga biomasa, tekoča biogoriva …) v bruto končni porabi energije v EU-27 v letu 2011 znašal 13 %. Največji delež energije iz obnovljivih virov je v tem letu dosegla Švedska, in sicer 46,8 %, sledila ji je Finska z 31,8 %; v Sloveniji je bil ta delež 18,8-odstoten. V letu 2011 je prva dosegla oz. presegla svoj ciljni delež Estonija s 25,9 % (njen ciljni delež je bil 25 %). Med drugimi državami sta se ciljnemu deležu najbolj približali Bolgarija in že omenjena Švedska (njen ciljni delež je najvišji, 49 %). V posameznih državah članicah se ti deleži iz leta v leto večinoma povečujejo.

 


Naš cilj: 25 % energije iz obnovljivih virov
Slovenija je glede na Direktivo 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezana, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije poveča do leta 2020 na 25 %.

 

trajnostna energija graf 1

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, EU-27, 2011

 

Med letoma 2005 in 2011 se je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji povečal s 16 % na skoraj 19 %. Največji delež je bil dosežen v letu 2010, ko je znašal skoraj 20 %. Med letoma 2005 in 2011 se je sicer najbolj povečal delež porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje (z 19 % na 27 %); delež porabe električne energije iz obnovljivih virov se je povečal z 28 % na 31 %, delež porabe energije iz obnovljivih virov v prometu pa se je povečal z 0,3 % na 2 %.

 

Energetska intenzivnost v EU-27 se zmanjšuje
Energetska intenzivnost meri porabo energije v državi in njeno splošno energetsko učinkovitost. Energetska intenzivnost je razmerje med oskrbo z energijo (v kilogramih ekvivalenta nafte – kgoe) in bruto domačim proizvodom (v evrih v stalnih cenah iz leta 2005). Energetska intenzivnost se manjša, kadar je rast bruto domačega proizvoda večja od rasti porabe energije oz. z izboljševanjem energetske učinkovitosti.

 

trajnostna energija graf 2

Energetska intenzivnost, EU-27, 2010

 

Po podatkih Eurostata se je energetska intenzivnost v EU-27 v obdobju 2000–2010 zmanjšala povprečno za 11 %. V tem obdobju se je energetska intenzivnost zmanjšala v vseh državah članicah EU, razen v Avstriji; tam se je za 2 % povečala. Najbolj se je zmanjšala na Slovaškem in v Litvi (v vsaki za –37 %) ter v Bolgariji (za –36 %) in Romuniji (za –35 %).


Kljub zmanjšanju je bila poraba energije na enoto ustvarjenega bruto domačega proizvoda v teh štirih državah zelo visoka. V letu 2010 je izkazovala najvišjo energetsko intenzivnost v EU-27 Bolgarija s 671 kgoe/1.000 EUR; sledila ji je Estonija s 546 kgoe/1.000 EUR. Povprečje EU-27 v letu 2010 je bilo 152 kgoe/1.000 EUR. Slovenija se je z 231 kgoe/1.000 EUR uvrstila nad povprečje EU-27.


Vir: Eurostat

Varčevanje toplotne energije

Kakšna naj bo toplotna črpalka za ogrevanje novogradnje

Gradnja družinske hiše je za mnoge največja in najpomembnejša investicija v življenju. Pred pričetkom investitorja čakajo temeljita priprava in načrtovanje. Spoznava materiale in vse rešitve ter sprejema mnogo odločitev. Ena od pomembnejših je gotovo izbira rešitve za ustvarjanje udobne notranje klime....

Toplotna črpalka - naložba v topel dom, prihodnost in okolje

Investicija v toplotno črpalko je investicija v prav vse zgoraj omenjene aspekte. Kako, se sprašujete? Z nakupom toplotne črpalke boste zmanjšali stroške ogrevanja in nemudoma začeli ustvarjati prihranke, obenem pa...

Plinski kondenzacijski kotel - odlična izbira

Tistim, ki plinski kondenzacijski kotel že dolgo uporabljate, se vam bo ta sestavek zdel nepotreben, namenjamo ga predvsem bodočim uporabnikom. Pisanja smo se lotili zaradi novih uporabnikov, ki se odločate za prehod...

Peletna peč poleti joka - kaj je narobe

Ogrevanje s kotli in pečmi na pelete velja za okolju prijazno z več vidikov. Pelete so izdelane iz lesnih ostankov, ki niso uporabni za kaj drugega. Material je suh, saj ga drugače nebi mogli stisniti v pelete....

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se za takšnjo gradnjo odloči vedno več graditeljev, ter zakaj je pasivna hiša sinonim za udobje in...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

»Samooskrba z električno energijo je ena mojih najboljših naložb«

Število malih sončnih elektrarn, vključenih v samooskrbo, zadnji dve leti v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo jih postavili 1300 v skupni moči 13,1 MW, lani pa že 2482 v skupni moči 30,68 MW. Konec maja 2019 jo je postavil tudi Jože Jurhar iz Savinjske doline in danes pravi, da je to ena njegovih najboljših...

Postavitev sončne elektrarne in kako do dobrega izvajalca

Sončna elektrarna je najbolj razširjen in tudi najlažji način pridobivanja električne energije za lastne potrebe. Poglejmo zakaj. Cene sončnih elektrarn so v zadnjih desetih letih padle za več kot desetkrat, za...

Sončna elektrarna in toplotna črpalka - zastonj ogrevanje

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Aktualne novice

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v gradbeništvu. Delovno srečanje so tokrat posvetili trajnostnim vidikom in izboljšani učinkovitosti dela pri energetskih sanacijah...

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevalna naprava je pomembna za kvaliteto bivanja

Eden pomembnih pogojev za kvaliteto bivanja je tudi čistost zraka v prostoru. Velikokrat se zgodi, da posamezniki v obnovo bivalnih prostorov vložijo veliko sredstev, vendar obnove ne izpeljejo do konca. Zelo hitro so stanovalci sočeni s slabim zrakom, nasičenim z mikroorganizmi, s pojavom plesni, posledično pa...

Zidna plesen, slab zrak?

Prezračevalni sistemi so gotovo eden najučinkovitejših načinov v boju proti vlagi, ko stavbo napade zidna plesen in imamo posledično slab zrak v njej....

Prezračevanje v borbi s korona virusom

Okužba z virusom Covid 19 se lahko za veliko ljudi spremeni v resno obolenje, zato se mnogi sprašujejo, kaj se lahko zgodi, če bodo obiskovali, delali ali živeli v prostorih, ki so umetno prezračevani. Še posebej...

Prezračevanje Lunos - kakovosten sistem za zmerno ceno

Lunos prezračevalni sistem spada med decentralne sisteme za prezračevanje. Z rekuperacijo ali brez ga je mogoče vgraditi v katerikoli fazi gradnje. Odličen je  za sanacije in novogradnje. Brez ustrezne izmenjave...

Varčevanje vode

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.