Prebrali smo zanimivo zaključno seminarsko nalogo geografa Francija Špolarja z Univerze v Ljubljani, v kateri je ugotavljal ali lahko občina Mirna Peč postane energetsko samozadostna. Pri tem je najbolj zanimiv način iskanja in tehtanja različnih možnosti, ki jih omogoča način poseljenosti, okolje, osončenost, meteorološke razmere in druge danosti.
ORC ima zaprt primarni krog s termičnim oljem in zaprt vodni krog skozi turbino ter odlične izkoristke
Imajo gozd in les
Gozdovi na tem območju so v glavnem sestavljeni iz bukve, pravega kostanja, gabra in v manjši meri smreke. To je prava kombinacija za bodoče klimatske spremembe, saj smreka in drugi iglavci povišanih temperatur že zaradi napada lubadarja ne bodo prenesli. Povprečne zimske temperature so med 0 in -3°C, poletne med 15 in 20°C, sončno obsevanje pa je boljše od slovenskega povprečja, do 2020 ur letno. Imajo še reko Temenico z majhnim padcem in okrog 2.800 prebivalcev v osemindvajsetih naseljih. Polovica stanovanj in hiš je energetsko neobnovljena, posledica pa je povišana poraba energije vse leto.
Ogrevajo se skoraj izključno s kurjenjem lesa (92, 8%), s sekanci (4,1%) in s peleti (3,1%), slednja dva pa nikjer posamezno, ampak spet v kombinaciji s poleni.
Občina Mirna Peč ima okrog 3000 prebivalcev in 28 naselij
Kaj pa skupne kurilne naprave?
Na vprašanje o pripravljenosti uporabe skupne kurilne naprave (skupno ogrevanje več objektov ali celotnega naselja) si anketiranci niso najbolj enotni.
V splošnem pregledu vseh odgovorov je najpogostejši sicer pozitiven odgovor, 43,3 %, 35 % anketirancev je na vprašanje odgovorilo negativno, 21,7 % pa je neodločenih.
Letna poraba raznih energentov v vsej občini
Zanimiva pa je povezava med tistimi, ki imajo lasten gozd, bodisi znotraj ali izven meja občine, saj jih je bilo kar 36,6 % pripravljenih uporabljati skupno kurilno napravo. Če to pravilno preberemo, je kurjenje z lesom sicer cenovno ugodno, vendar povezano z nenehnim delom, skrbjo, nalaganjem in čiščenjem.
Najboljša znana tehnična rešitev skupne kotlovnice je danes sistem ORC (Organic Rankine Cycle ali Rankinov krožni proces), ki ima do 98% izkoristek, 20% skupne termalne energije je pretvorjene v električno energijo, preostalih 78% pa v toploto. Višji izkoristek iz toplote v električno energije dobimo, če imamo samo proizvodnjo elektrike. V tem primeru lahko dosežemo 24% izkoristke.
Sonce, veter, voda in geotermalna energija
Za postavitev sončnih elektrarn pridejo v poštev le ugodno orientirane strehe, saj je ostalo gozd, polje, površine za pašnike in travnike. Na razpolago imajo okrog 62.000 m2 primernih streh.
Veter je v Sloveniji posebna zgodba in je razen na zelo majhnih področjih energetsko samo pogojno uporaben, kar velja tudi za to občino. Hidroenergetski potencial reke Temenice obstaja, saj je na njej pred leti delovalo v zgornjem toku šest mlinov in žag. Iz pretoka 1,1 m3/s in padcu 2 m bi majhna hidroenota lahko letno v najboljšem primeru pridobila 91.000 kWh elektrike. Avtor je pregledal še geotermalne možnosti občine in ugotovil, da potenciala za izrabo geotermalne energije ni. Možna je le izraba plitve geotermalne energije do globine 100 metrov.
Največji energetski potencial tako predstavljata prav lesna biomasa ter sončna energija. Več kot polovico občine prekriva gozd, ki ima nadpovprečen letni prirast in z njim tudi dovoljen posek. Tudi količina prejete sončne energije je nekoliko nad povprečjem, zato se vgradnja sončnih elektrarn splača. Najmanj pa ponuja hidroenergija, saj je padec reke majhen.
Vsaka nova enegetska tehnologija pa s seboj prinaša nova delovna mesta, kar je dodaten ugoden učinek za vso skupnost.
Primer ogrevanja samooskrbne vasi v Nemčiji
Povezane vsebine
