Odkar so na radiatorjih delilniki, je prva zapoved varčevanje. Ljudje praviloma zapirajo ventile radiatorjev v prostorih, kjer ogrevanja trenutno ne potrebujejo. Po besedah upravljalca v Toplarni Maribor, je poraba toplote v tej zimi močno padla, zaradi česar domnevajo, da nekateri stanovalci svojih stanovanj v blokih sploh ne ogrevajo. Kljub temu je znesek na položnici lahko še vedno razmeroma visok, saj plačujemo tudi toploto, ki se izgubi v dovodih, toplotni podpostaji in v skupnih napeljavah. Zato se je potrebno vprašati, ali se zmrzovanje v stanovanjih sploh splača. Zato smo naredili poskus v kopalnici, saj nas je zanimalo, koliko toplote lahko pridobimo pri zaprtem radiatorju.
Vključili smo samo ventilator in ne ogrevanje kaloriferja |
Kalorifer in dva merilna instrumenta
Ventil radiatorja v kopalnici smo zaprli že dva dni prej, zato je bil popolnoma hladen. Merili smo okrog osme ure zjutraj, ko ogrevanje deluje s polno močjo, zunaj je snežilo, zrak pa je imel – 2°C. Kopalnica se nahaja v notranjosti stavbe, zato teoretično nima nobenih toplotnih izgub. Nato smo z brezdotičnim IR termometrom izmerili temperaturo cevi predtoka in povratka, vključili samo ventilator kaloriferja, brez , ter ga usmerili proti cevem. Meritev je trajala 15 minut, saj je to čas, ki ga povprečna oseba porabi v kopalnici za osebno higieno. Merilni zapisovalnik smo namestili meter nad tlemi prostora, kot je to predpisano, natančnost obeh merilcev je desetinka stopinje, merili pa smo vsakih 10 sekund. Predvidevali smo, da se bo temperatura zraka v majhni kopalnici hitro dvignila, saj sta bili cevi predtoka in povratka pošteno vroči. Meritev smo nato še trikrat ponovili, saj smo glede na rezultate najprej mislili, da je kateri od merilcev pokvarjen.
Temperatura zraka v kopalnici je po 10 minutah padla celo malenkost pod začetno vrednost |
Nihče ni pravilno odgovoril
Po meritvi smo ljudi spraševali, kaj se je po njihovem zgodilo s temperaturo v prostoru, pa so vsi odgovorili, da je postalo topleje, kar pa ni bilo res. Tipalo je merilo tudi vlago v prostoru, kar pa nas v tem primeru ni zanimalo. Diagram je pokazal, da se je temperatura zraka v prvi minuti povečala za 1°C, nato pa počasi padala. Po 10 minutah je bila samo za 0,3°C višja od začetne, nato pa se je padanje nadaljevalo in se po 15 minutah ustavilo celo desetinko stopinje pod začetno vrednostjo. Mislili smo, da je hladen zid za cevmi zraku odvzel toploto, zato smo med zid in cevi podstavili kos valovitega kartona ter ponovili meritev. Rezultat je bil popolnoma enak, zato domnevamo, da se krožeči zrak ohladi na zidovih in stropu. Kar pomeni, da je odvzemanje toplote iz vertikalnih vodov s pomočjo kaloriferja popolnoma brez koristi, razen če bi kdo rad zrak v kopalnici še malo ohladil.
