Po zadnji Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2017 dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja prostorov saj jim gretje predstavlja največji strošek za energijo.
Skoraj tri petine teh gospodinjstev kot razlog navaja znižanje stroškov gretja oz. bolj varčen način gretja. Vse več gospodinjstev motivira zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih z gretjem povzročajo. Pogosto pa je razlog za razmišljanje o menjavi ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega načina gretja počasi izteka. Gospodinjstva v enodružinskih hišah so bolj zainteresirana za spremembo ali dopolnitev načina gretja od gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah.
Pri izbiri je pomembno upoštevati v katerem klimatskem območju živite in ali je vaša bivalna enota v mestnem okolju ali na deželi. V mestnih občinah z odlokom o kakovosti zraka in odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje določeni načini gretja niso dovoljeni. V določenih primerih je odločitev pogojena z razpoložljivo infrastrukturo, kot je plinski priključek ali možnost priključitve na daljinsko toploto. Pomembni dejavniki pri odločanju pa so lahko tudi bolj osebne narave kot so navade, posebne potrebe in morda omejitve, ki nastopijo z leti.
Kaj načrtujejo gospodinjstva
Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Največ vprašanih bi za novo ogrevalno napravo izbrala toplotno črpalko zrak-voda. Teh je skoraj petina. Specialni kotel na lesno biomaso bi izbralo 16%. Sledi toplotna črpalka zrak-zrak, ki bi jo izbralo slaba desetina. Toplotno črpalko voda-voda bi izbralo 7% in sprejemnike sončne energije 6%. Slaba petina še ne ve katero ogrevalno napravo bi izbrala.
Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbralo toplotno črpalko zrak-voda. Dobra desetina pa bi izbrala sprejemnike sončne energije.
V kolikšni meri so seznanjena s stroški prehoda oz. s sezonskimi stroški energentov
S celotnimi stroški prehoda je seznanjenih slaba polovica anketiranih, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja. Pri tem je delež tistih, ki poznajo stroške večji v enodružinskih hišah kot v večstanovanjskih stavbah.
Dobra četrtina vprašanih, ki že razmišljajo o zamenjavi oz. dopolnitvi načina ogrevanja in so seznanjeni s celotnimi stroški prehoda ocenjuje, da bodo stroški med 2.501 in 5000 EUR. Slaba četrtina ocenjuje stroške do 2.500 EUR. Petina anketiranih (20%) pa ocenjuje stroške med 7.501 EUR in 10.000 EUR. Slaba petina ocenjuje stroške med 5.001 in 7.500 EUR in dobra desetina anketiranih ocenjuje, da bodo stroški nad 10.000 EUR. Ob stroških prehoda na nov oz. dopolnilni način ogrevanja je tri četrtine gospodinjstev seznanjenih tudi s sezonskimi stroški energenta (vira energije).
Glavni viri informacij o ogrevalnih napravah
Za dobro petino gospodinjstev ostaja internet glavni vir informacij o ogrevalnih napravah. Dobra tretina išče infor macije pri prijateljih ali znancih, skoraj četrtina pri trgovcih, 16% pri izvajalcih del in monterjih in 14% pri ponudnikih naprav. Zanimivo je, da le dobra desetina anketiranih išče nasvete v energetsko-svetovalnih pisarnah mreže ENSVET, kljub temu, da so nasveti brezplačni in manj kot desetina pri strokovnjakih.
Preverite stroške energije in finančne spodbude
Na neodvisni, brezplačni spletni aplikaciji www.porabimanj.si preverite, koliko denarja, energije in emisij CO2 boste z menjavo ogrevanja prihranili v vašem domu. V primeru, da vaš bivalni ali poslovni prostor ni ustrezno izoliran in nima vgrajenih kakovostnih oken, z menjavo energenta ali grelnega sistema verjetno ne boste dosegli vseh možnih prihrankov energije, zato pred odločitvijo preverite tudi te variante. Aplikacija vam bo izračunala tudi okvirne stroške investicije in vračilne dobe za posamezne načine ogrevanja.
Nižji stroški investicije pa niso vedno garancija za najprimernejšo rešitev, zato se posvetujte s strokovnjakom svetovalne mreže ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko Sklada. Mreža ENSVET vam omogoča brezplačno svetovanje v vam najbližji svetovalni pisarni, ki jo najdete na spletni strani https://ensvet.ekosklad.si ali pa pokličite na brezplačno tel. številki 080 1669.
Svetovalci mreže ENSVET vam lahko predstavijo tudi vse spodbude, v obliki subvencij in kreditov, ki so na voljo pri Eko skladu, ali pa sami preverite na spletni strani www.ekosklad.si
O raziskavi REUS
Pri raziskavi REUS 2017 so povezali znanja in sposobnosti Center za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan, Informa Echo, agencija za integrirano komuniciranje na področju učinkovite rabe energije, Gradbeni inštitut ZRMK, Mediana in Statistični urad Republike Slovenije. Raziskava REUS 2017, katere glavni sofinacer je podjetje Borzen / Trajnostna energija, predstavlja šesti val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije v gospodinjstvih, ki se izvaja od leta 2009.
Povezane vsebine
