Trg pelet se je po lanskem turbolentnem letu, ko je bilo pelete težko kupiti in za njih odšteti okrog 650 EUR/t, normaliziral. Cene pelet najbrž ne bodo več nikoli na ravni izpred dveh let, ko je za tono pelet bilo potrebno odšteti okrog 250 EUR. pred prihajajočo zimo so se cene ustalile pri 400 EUR za tono.

Cena peletov se je pred začetkom lanske kurilne sezone dvignila za okrog 200 odstotkov. Pelete je bilo tudi skoraj nemogoče kupiti, saj so nekatere država na Balkanu prepovedale izvoz lesa. V 2023 se je trg umiril, cene pa so se znižale za približno tretjino.

Cena pelet je odvisna od dobavnih verig in cene drugih energentov

Zadnja leta je povpraševanje pelet prerastlo ponudbo, že v 2022 pa je prišlo do nenapovedanega zasuka. Cena pelet je drastično zrastla za več kot 100 odstotkov. Nekatera podjetja, ki proizvajajo lesne pelete, so zaradi oteženih dobav lesa celo zaustavila naročila. Skladišča so imeli večinoma prazna. Kupcem so sporočali, da bo prodaja v prihodnje omejena na nekaj palet na gospodinjstvo, nekateri so pelete dobavljali le še stalnim naročnikom, ponekod pa so prodajo povsem ustavili, s spletnih strani umaknili ponudbo in bili neodzivni na telefonske klice zmedenih strank. Zaradi kaotičnih razmer je bil trg pelet pred zlomom, uporabniki pa pred težko dilemo, kaj storiti pred ogrevalno sezono. Zamenjati ogrevalni sistem, ali počakati kaj se bo izcimilo?

V začetku kurilne sezone 2022/2023 se je dobava peletov nekako uredila. Peleti so bili sicer na voljo, vendar je bila cena še vedno zelo visoka, med 550 in 600 EUR za tono, kar je bil več kot podvojen znesek v primerjavi s prejšnjo kurilno sezono.

Kot je bilo pričakovati, se je trg s peleti do poletja normaliziral. V juliju 2023 so se cene še znižale, tako da je v bilo možno v juliju tono pelet kupiti za okrog 400 EUR.

Subvencije za nakup pelet ni več

Kupci pelet, ki so v lanskem letu, v času od avgusta do konca decembra 2022 kupili pelete, je bilo omogočeno koriščenje 100 EUR subvencije za tono pelet, za največ 5 ton pelet skupaj. Vloge so sprejemali pri Borzenu. Kupci so lahko dobili denar tudi za nazaj ob predložitvi računa. Od 31.5.2023 vlog za koriščenje subvencij ne sprejemajo več.

Ceno pelet in ostalih lesnih goriv natančno spremlja Gozdarskega inštitut

Na oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije že od leta 2011 spremljajo stanje na trgu lesnih goriv. Pri različnih ponudnikih in proizvajalcih cene zbirajo dvakrat letno in sicer oktobra, ob začetku kurilne sezone in običajno maja ob koncu sezone.

Cene objavijo na portalu WCM InfoGozd. “Na ta način želimo uporabnike opozarjati, kaj se dogaja na trgu,” pojasni Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko. “Svetujemo jim, da je treba lesna goriva kupiti pravočasno in ne tik pred začetkom kurilne sezone. Običajno jih je najbolje kupiti po koncu sezone. Takrat so cene praviloma najnižje. Letos je prišlo do povsem nove situacije, ki je ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Zaradi energetske krize, strahu pred pomanjkanjem zemeljskega plina in visokimi cenami električne energije se je zgodil enormen in nenormalen dvig cen že v maju in juniju, julija pa so šle cene v nebo.”

Ko so na začetku junija 2022 na gozdarskem inštitutu v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije začeli pripravljati analizo cen in  kakovosti peletov na trgu, so že opazili znatno podražitev v primerjavi s prejšno zimo. Za vrečo peletov v naključnih trgovinah je bilo v povprečju potrebno odšteli šest evrov. v letu 2022 je vreča pelet stala devet evrov ali več, pove Nike Krajnc.

Kako se zavarovati pred dvigom cen peletov?

Sogovornica pojasnjuje: “Ljudje so običajno lesne pelete kupovali septembra. Posek lesa je junija, julija in avgusta najnižji. Posledično je manjši tudi razrez na žagah, tu so dopusti in remonti … Praviloma imajo proizvajalci peletov v poletnih mesecih na voljo manj žagovine in običajno v tem času le polnijo skladišča. Zdaj se je v času, ko sta običajno najmanjše povpraševanje in najmanjša proizvodnja, to obrnilo.”

Peletna mrzlica in dvig cene pelet je v 2022 zajela tudi druge evropske države

Kot doda Nike Krajnc, je sovpadalo več neugodnih dejavnikov. V Evropi je, zaradi vojne v Ukrajini prihajalo do omejitev izvoza peletov, želje po uvozu so velike, cene v tujini so visoke. Izvoz peletov in drv sta v 2022 omejili Srbija in BiH, od koder sicer največ uvažamo, zaradi vojne so težave z dobavo peletov iz Ukrajine. V podobnem primežu so se znašle tudi druge evropske države. “Italija je največji trg za pelete v Evropi, kjer je zaradi strahu pred pomanjkanjem zemeljskega plina podobno povečano povpraševanje kot pri nas. Poleg tega je pomembna proizvajalka lesnih peletov Rusija, od koder je uvoz prav tako omejen. To je sicer bolj prizadelo nemški trg, a vsi veliki trgi črpajo tudi z našega.”

Podjetje Energija narave proizvaja lesne pelete iz žagovine, ki jo odkupuje od slovenskih žag. Kot pojasni Barbara Šinkovec iz podjetja Energija narave, se je poleg energentov podražila predvsem osnovna surovina – žagovina. “Pri nas vso surovino odkupujemo in glede na to, da je proizvodnja peletov v takem razmahu, so višje tudi cene žagovine. Poleg tega ima žagovina, namenjena za izdelavo ivernatih plošč, veliko višjo dodano vrednost kot pri peletih. Zato proizvajalci ivernih plošč lahko po boljši ceni odkupujejo žagovino kot proizvajalci pelet.”

A kot doda Šinkovčeva, morajo, če želijo ohraniti proizvodnjo, žagovino pač odkupiti po višji ceni. “Tekmovanje za vsak tovornjak žaganja se je začelo v prvi polovici 2022.” Cena peletov se je pri podjetju Energija narave od lanskega poletja dvignila za kar 80 odstotkov, sedaj v 2023 cena konkretno pada, za pričakovati je, da cena ne bo sicer enaka ceni pelet iz 2021, bo pa gotovo veliko nižja kot je bila v 2022.

Peleti in lesna goriva so bila do ukrajinske vojne v upadu 

“Zdi se, da se veliko ljudi, ki so se v preteklosti odločili za toplotne črpalke, zdaj odloča za kamine na pelete, morda se je povpraševanje tudi zato povečalo.” Raba lesa kot energenta je sicer v zadnjih letih v gospodinjstvih upadala, pojasni Krajnčeva. Predvsem uporaba drv je bila od leta 2018 vse manjša, ljudje so se vse raje odločali za toplotne črpalke.

“Elektrika je bila takrat zelo poceni in je predstavljala najcenejši vir ogrevanja, za toplotno črpalko je bilo mogoče dobiti subvencijo, veliko je bilo propagande. Ljudje so zamenjali ogrevalne sisteme. Najpogosteje je toplotna črpalka zamenjala peči na drva. Zdaj pa se je cena elektrika prav tako višala, da nihče ne ve, kaj bo pomenilo ogrevanje na elektriko v prihajajoči kurilni sezoni.” Velik del gospodinjstev, ki so nekoč kurila na drva, ima še vedno dimnik, zato prehod nazaj na drva ali pelete ni prezapleten. Kot opaža Krajnčeva, so montaže kotlov na drva in pelete že v porastu. Nekateri se odločajo tudi za sobni kamin, s katerimi se da dobro dogrevati bivališče in si tako zmanjšati skupen strošek za ogrevanje.

Pelete so zamenjala drva

Veliko povpraševanja je tudi po drvih, a je tu samozadostnost gospodinjstev precej večja, ne nazadnje je več kot 460.000 Slovencev lastnikov gozdov.

Kot nam pojasni eden od ponudnikov, ki drva prodaja na spletnem portalu Bolha.com, je letos povpraševanja res nekoliko več. Predvsem je več kupcev, ki so zainteresirani za manjše količine drv, od enega do treh kubičnih metrov. Ljudje si verjetno delajo zalogo za vsak primer, če bi res zmanjkalo zemeljskega plina. Drva so dražja kot prejšnje leto, a letos je visoka tudi inflacija, še doda naš sogovornik.

Cene pri zasebnih ponudnikih drv se gibljejo med 70 in 100 evri za kubični meter, odvisno od vrste lesa.

Lesa za drva se ne seka poleti

V primerjavi s peleti se drv ne da narediti z danes na jutri, saj se drva na prostem sušijo dobro leto. Drva, ki jih bomo potrebovali v kurilni sezoni 2022/23 in so trenutno na trgu, je bilo torej treba posekati v letu 2021. Lesa nam ne primanjkuje, a drva, ki jih bomo pripravili letos, bodo zares uporabna šele v kurilni sezoni 2024/2025, razen če bi jih sušili v posebnih sušilnicah. “Poleg tega se lesa za drva ne seka poleti. Listavce se seka v jesensko-zimskem in zgodnjepomladanskem času, ko drevje ni olistano. Lani nihče ni vedel, da bo situacija takšna, kot je. Ni ga bilo vedeževalca, ki bi znal napovedati, kakšne bodo razmere in cene, kot jih imamo trenutno na trgu,” doda Nike Krajnc.

“Če bi zdaj zaradi špekulacij in panike šli v prodajo svežih drv, bi naredili res veliko neumnost. Kurjenje svežih drv je škodljivo za kakovost zraka, predvsem so visoki izpusti prašnih delcev. Uničuje se kurilni kotel, saj pri gorenju nastaja katran. Poleg tega se energija, ki je uskladiščena v lesu, porabi za izhlapevanje vode namesto za ogrevanje. Učinkovitost celotnega sistema je zelo slaba. Drva morajo biti suha,” še sklene Nike Krajnc. 

KONTAKTIRAJTE PONUDNIKA

Ime in priimek:
Naslov:
Pošta in kraj:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
	Pošljite kopijo sebi
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
Soglasje	Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe. V kolikor je za pripravo svetovanja ali informativne ponudbe potrebna soudeležba partnerskega podjetja (izvajalca monterskih storitev), soglašam, da obdelovalec (spletni portal www.varcevanje-energije.si) za pripravo ponudbe posreduje oddano povpraševanje ustreznemu partnerskemu podjetju. Več v Obvestilu o zasebnosti.

Povezane vsebine

Kotli na pelete najvišje kakovosti	HITRO DO UGODNE PONUDBE: vas zanimajo toplotne črpalke, sončna elektrarna, prezračevanje, klimatska naprava, kamin, …	Peči na pelete slovenskega proizvajalca Biodom