Na nas sta se obrnila lastnika stare hiše, ki jo po poplavah obnavljata. V njej bosta uredila talno gretje, sta pa v dilemi katero ogrevanje je cenejše, za kaj se odločiti, za toplotno črpalko ali plin? Zanima ju, katera od obeh možnosti je boljša izbira s stroški ogrevanja, ter tudi z vidika stroškov vzdrževanja.
Toplotna črpalka ali zemeljski plin?
Če začnemo pri samih stroških naložbe, je dejstvo, da je naložba v kondenzacijsko plinsko peč cenovno ugodnejša kot naložba v toplotno črpalko (zanjo sicer lahko dobite subvencijo Eko sklada). S stališča zahtevnosti uporabe razlik ni, oba načina omogočata udobno ogrevanje. Podobno velja za vzdrževanje, razen rednih letnih in servisnih pregledov (pri TČ je ta priporočljiv na dve leti) vsaj v prvih letih ni pričakovati drugih stroškov. Nekoliko več udobja morda ponuja toplotna črpalka, saj nadzor in vzdrževanje olajša sistem daljinskega nadzora v oblaku, ki proizvajalcu oziroma vzdrževalcu omogoča vpogled v delovanje in daljinsko diagnostiko.
Kolikšni bodo stroški ogrevanja z enim ali drugim sistemom, je sicer poleg stanja hiše (toplotna izolacija, stavbno pohištvo) odvisno tudi od gibanja cene elektrike in zemeljskega plina, ki so v 2023 še zamejene z vladnimi ukrepi, a se ti konec leta iztekajo. Če jih vlada v 2024 ne bo podaljšala, se bo cena elektrike z novim letom precej dvignila – zneski na položnicah naj bi bili višji za 25 do 60 odstotkov.
Kakšna bo cena zemeljskega plina, ni jasno
Dobavitelji zemeljskega plina odgovarjajo, da budno spremljajo cene na veleprodajnem trgu (na eni od referenčnih evropskih borz je cena 34 evrov/mWh, pri nas pa je regulirana cena za gospodinjstva še vedno 73 evrov/mWh) ter da skrbijo za zanesljivo dobavo zemeljskega plina po konkurenčnih cenah. Sicer pravijo, da bi se lahko učinki trenutnega umirjanja razmer na trgu energentov že v prihajajoči kurilni sezoni poznali na položnicah odjemalcev, nihče pa ne omenja, da bi morebitne prilagoditve cen izvedli že pred koncem leta 2023, ko bo nehala veljati regulirana cena.
Plinska peč ne oddaja hrupa in nima zunanje enote
Vendar cena energenta ne sme biti edini dejavnik za izbiro določenega ogrevalnega sistema. Za plinsko peč denimo potrebujete manj prostora, ter njena zanesljivost delovanja ni odvisna od nizkih temperatur zunanjega zraka, medtem ko za toplotno črpalko potrebujete prostor za zunanjo enoto, pri ekstremnih zunanjih temperaturah lahko pride do težav pri delovanju ali to vpliva na ekonomičnost, se najdejo uporabniki toplotnih črpalk, ki se pritožujejo zaradi težav s prekomernim hrupom naprave. Gotovo pa je toplotna črpalka v prednosti, če upoštevamo okoljski vpliv z emisijami CO2, toplotna črpalka primerjalno pri proizvodnji toplote odda 100 g CO2/kWh, plinska peč pa 2,5 kratno več, to je 250 g CO2/kWh.
Ogrevanje s toplotno črpalko je v primerjavi s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom na splošno cenovno bolj ugodno, saj prihranite od 60 do 75 odstotkov pri stroških za energijo. Toplotna črpalka nekje 75 odstotkov energije pridobi iz obnovljivih virov v okolici, preostanek pa iz električne energije.
Skupni stroški delovanja toplotne črpalke in plinske peči so približno enaki
Hkrati je bistveno, da upoštevamo vse stroške v daljšem časovnem obdobju: stroške energenta, naložbe in vzdrževanja. Toplotna črpalka ali plinska peč bosta delovali vsaj 15 let in v tem času razlik skoraj ni. S tega vidika je prednost zemeljskega plina nižja začetna naložba, prednost toplotne črpalke pa, da s svojim delovanjem manj obremenjuje okolje, še posebej, če za delovanje izkorišča elektriko iz obnovljivih virov, ali pa da investitor vgradi samooskrbno sončno elektrarno na streho in je njegova toplotna črpalka oskrbovana na ekološko najboljši možen način. Za konkretne izračune, katero ogrevanje je cenejše za primer vašega objekta, toplotna črpalka ali plin, obiščite Kalkulator oceni prihranek energije.
Vas zanima pomoč pri izbriri toplotne črpalke ali plinske peči? Izpolnite spodnji kontakti obrazec in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili na vprašanja.
Povezane vsebine
