Odločitev za zamenjavo stare peči in ogrevalnega sistema je v tehničnem in finančnem pogledu velika investicija. Novi kotel in napeljave naj bi z dobrim izkoristkom delovale naslednjih 20 - 30 let, zato je zelo pomembno kako, kdaj in zakaj to naredimo. Večinoma kotel menjamo šele, ko je tako star in dotrajan, da ni več uporaben, kar pomeni, da smo dolga leta plačevali preveliko porabo vedno dražjega goriva in onesnaževali okolico okrog sebe.
Stari kotli so veliko bolj škodljivi za okolje kot stari avtomobili
Življenjska doba kotla za ogrevanje
Starost še zdaleč ni edini kriterij za zamenjavo stare peči. Povprečno dobo uporabnosti, ki znaša običajno 20-25 let, lahko močno skrajšajo slaba izvedba ter material, gorivo in način obratovanja. Prenizke temperature predtoka, pod 70°C, povzročajo kondenzacijo in korozijo, neugodne so še pogoste zaustavitve in predimenzioniran dimnik. Takšni pogoji delovanja lahko kotlu skrajšajo dobo delovanja za pet ali več let. To velja zlasti za stare kotle, sodobnejši litoželezni kotli ali kotli za nizkotemperaturno ogrevanje pa so manj občutljivi.
Zastareli, preveliki, brez regulacije
Pri nas je še vedno v uporabi ogromno število starih in zastarelih kotlov, v glavnem so ti kombinirane izvedbe, peč na drva in kurilno olje, ki imajo izredno nizek povprečni letni izkoristek, od 55 do 65 %. Skoraj vsi so predimenzionirani, stari od 25 do celo 35 let ter izdelani s tehnologijo izpred 40, 50 let. Analize kažejo, da bi se zastarel kotel splačalo zamenjati že po 15 letih, saj z njim škodujemo sebi in okolju. Uporabniki bi jih morali že davno zamenjati s sodobnimi, ki imajo boljši izkoristek in delujejo na cenejša kuriva. S tem bi stroške za ogrevanje takoj zmanjšali ta 40%, s toplotno črpalko celo do 80 %, vložen denar pa povrnili v 2 do 7 letih, odvisno od izbranega ogrevalnega sistema.
Z novejšim ogrevalnim sistemom kot so toplotna črpalka, uplinjevalni kotel na drva s hranilnikom toplote ali plinski kondenzacijski kotel, je ogrevanje veliko cenejše in udobnejše.
Slabo stanje poslabšuje še zastarela ali sploh neobstoječa regulacija ogrevanja. Našli bomo napeljave brez vseh regulacijskih ventilov in celo brez obtočne črpalke, ki delujejo še termosifonsko. Velika slabost teh sistemov je še delovanje v prehodnih obdobjih in poletna priprava tople vode, saj njihov izkoristek pod manjšo obremenitvijo izredno hitro pada. V kotlu vgrajen bojler tople vode še dodatno povečuje izgube, saj je izkoristek kotla med poletnim ogrevanjem vode lahko manjši kot 30%.
Izolacija, dodatni vzrok poslabšanja
Če staro stavbo obnovimo, montiramo nova okna in primerno toplotno izolacijo, bo star kotel postal še bolj predimenzioniran in njegov že tako slab izkoristek še slabši, letni izkoristek pa bo prava katastrofa. Rešitev je v pravilnem vrstnem redu ukrepov. Najprej je potrebno obnoviti ogrevalni sistem in vgraditi sodoben kotel, nato pa izvesti odlično toplotno izolacijo. Posodobitev pa mora zajemati še učinkovito pripravo tople sanitarne vode. Slednja je v starih kotlih najbolj neekonomična, saj le pol vložene energije ogreje vodo, ostalo pa so toplotne izgube.
Zanimivo je, da so v Nemčiji s strogimi ekološkimi kriteriji uspeli na odpad spraviti več milijonov starih, zastarelih in po predpisih neustreznih kotlov, čeprav jih je bilo veliko še sposobnih za obratovanje.
Po eni od starejših anket je v slovenskih, 750.000 gospodinjstvih, 30% kotlov starejših od 15 let. Zadnja leta se s pomočjo subvencij s strani države - Eko sklada, to izboljšuje. Vendar se kljub predpisom in pogojem za subvencije, še vedno veliko ljudi na hitro odloča za ceneno investicijo v ogrevalni sistem. Takšni poceni sistemi so ponavadi res cenejši, vendar se kaj hitro pokažejo njihove slabosti, saj so daljnoročno potratni, nezanesljivi in neprimerni za okolje. Zamenjava stare peči z novejšim ogrevalnim sistemom je lahko velik finančni zalogaj. Vendar je kljub temu investicija v trenutno enega najdražjih sistemov za ogrevanje, kot je npr. geotermalna toplotna črpalka, še vedno cenejša, kot nakup novega avtomobila srednjega razreda. Ta podatek je lahko za marsikoga presenetljiv. Slovenci, ki bi naj sloveli po svoji preudarnosti, se na žalost velikokrat raje odločimo za nakup avtomobila, kot zamenjavo ogrevalnega sistema.
NEPOVRATNE SPODBUDE EKO SKLADA |
||
Občine BREZ SPREJETEGA Odloka o načrtu za kakovost zraka |
Občine S SPREJETIM Odlokom o načrtu za kakovost zraka |
|
Kurilne naprave na lesno biomaso |
Kurilne naprave na lesno biomaso |
|
| Do 50% nepovratna finančna spodbuda, vendar ne več kot 4.000 EUR |
Do 60 % nepovratna finančna spodbuda, vendar ne več kot 5.000 EUR |
|
Toplotne črpalke voda- voda, zemlja-voda, geotermalne TČ |
Toplotne črpalke voda- voda, zemlja-voda, geotermalne TČ |
|
| Do 40 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR | Do 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR | |
Toplotne črpalke zrak - voda |
Toplotne črpalke zrak - voda |
|
| Do 40 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.500 EUR | Do 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 3.200 EUR | |
Podrobnejše informacije o prihrankih pri investiciji v novi ogrevalni sistem lahko preberete v članku
Eko sklad subvencije - koliko prihranimo?
Izbor ogrevalnega sistema
Splošen recept za izbiro ne obstaja. Potrebno je razmišljati za daljše obdobje vnaprej ter z občutkom upoštevati tudi bodoče energetske usmeritve pri nas in v svetu. Da bo ogrevanje hiše najcenejše in najbolj udobno, je odvisna tudi od tega, ali gre za nizkoenergijsko hišo, pasivno hišo, ali za običajno toplotno izolirano stavbo. Izbiramo lahko med običajnimi sistemi na biomasi (peč na drva, peč na pelete), na območjih s plinovodom je prav gotovo prva izbira zemeljski plin, ali se odločimo za najsodobnejši varčni sistem na obnovljive vire energije. Na splošno štejemo med ekonomične sisteme ogrevanja toplotne črpalke vseh izvedb, vse sisteme na lesno biomaso, daljinsko ogrevanje iz toplarne in zemeljski plin ter plinski kondenzacijski kotel, kjer je to možno. Neekonomična pa so ogrevanja na kurilno olje, UNP in električno energijo. O izbiri odločajo še možnosti na določeni lokaciji, cena sistema in energentov, ki se v zadnjem času pogosto spreminjajo.
S pomočjo energetskega kalkulatorja Oceni prihranek energije si lahko izračunate prihranke pri izamenjavi ogrevalnega sistema
Najbolje je, da pred odločitvijo poiščemo strokovno pomoč. Največje prihranke bomo dosegli, če se odločimo za celovito energijsko obnovo stavbe, s toplotno izolacijo, ogrevanjem, pripravo tople vode in za prezračevanje z rekuperacijo.
Povezane vsebine
