V Sloveniji smo z odloki o načrtih za kakovost zraka sprejeli rešitev, da ima na območjih, kjer je vsebnost prašnih delcev v zraku presežena, prednost ogrevanje z daljinsko toploto in zemeljskim plinom. Ta velja za najčistejši energent med vsemi fosilnimi gorivi, zalog je dovolj po vsem svetu, uporabljamo pa ga tako v industriji kot tudi v gospodinjstvih (za ogrevanje prostorov, sanitarne vode in za kuhanje).
Z uporabo zemeljskega plina je mogoče z verjetno najnižjimi stroški prav hitro občutno izboljšati kakovost zraka v zaprtih dolinah in na neprevetrenih območjih goste poselitve, pravijo v podjetju Plinovodi, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina: »Zemeljski plin pri zgorevanju skorajda ne emitira trdih delcev, tudi emisije žveplovih in dušikovih oksidov so skoraj nične oziroma zanemarljive. Od vseh klasičnih goriv ima tudi najmanjše izpuste CO2.«
V Petrolu dodajajo, da bomo v prihodnosti tudi v Sloveniji v plinovodno omrežje začeli dodajati obnovljiv metan, kar je že praksa v tujini: »S tem bomo dodatno znižali ogljični odtis plinovodnih omrežij, ki je že danes najmanjši med vsemi daljinskimi sistemi za distribucijo energije. Ne samo na degradiranih območjih, tudi v drugih občinah oziroma na drugih območjih s plinovodnim omrežjem je zato smiselno, da je zemeljski plin prednostni način ogrevanja.«
Dobro razvito distribucijsko omrežje
V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, prisotno je v 82 občinah, skupna dolžina presega 4700 kilometrov, po ocenah Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) pa ima več kot 133.400 odjemalcev. Upravljanje, gradnjo, razvoj in priključevanje odjemalcev na teh območjih izvaja 13 distribucijskih podjetij.
Razvoj prenosnega plinovodnega omrežja je opredeljen v vsakokratnem razvojnem načrtu prenosnega sistema za naslednje desetletno obdobje. Priključevanje novih občin je ena od vsebin načrta, ki je podrobno obdelana iz zornega kota možnosti za priključevanje ter izkazovanja interesa. Omrežje se širi ob upoštevanju treh glavnih področij razvoja, to so povečevanje obratovalne zanesljivosti, priključitve in razvoj povezovalnih točk. Projekti so podrobneje predstavljeni v vsakokratnem razvojnem načrtu, trenutno je največ aktivnosti namenjenih priključitvi termoenergetskega objekta TE-TOL v Ljubljani na prenosni sistem, nadaljevanju aktivnosti za priključitev in oskrbo z zemeljskim plinom na Obali, vzpostavitev nove povezave z madžarskim prenosnim sistemom in redne priključitve novih uporabnikov na prenosni sistem.
Gospodinjski odjemalci so v drugi polovici lanskega leta za zemeljski plin plačevali 5,24 centa/kWh, skupaj z vsemi davki in dajatvami. Cena električne energije za gospodinjstva je bila v enakem obdobju občutno višja – kar 15,87 centa/kWh. To pomeni, da je bila za gospodinjstva cena zemeljskega plina kar trikrat ugodnejša od cene električne energije.
Prednostni regiji za širitev omrežja: Obala in Bela krajina
V Sloveniji sta dve prednostni regiji za široko potrošnjo, kjer prenosno plinovodno omrežje še ni na voljo: Obala in Bela krajina. Operater prenosnega sistema si zelo prizadeva, da bi s prihodnjimi širitvami to omogočil, za ta namen sta bila že izdelana tudi ustrezna državna prostorska načrta. »Uresničitev načrtov pa je v veliki meri odvisna tudi od izkazovanja interesa s strani uporabnikov in občin na teh območjih. Občine vsaj enkrat na leto pozovemo, naj podajo svoje predloge, mnenja in pobude, saj je naš cilj čim širša plinifikacija. Poudariti je treba, da vse naložbe v prenosni sistem izvaja in financira operater prenosnega sistema sam, občine v njih ne sodelujejo, njihova prednostna naloga je, da organizirajo izvajanje distribucije,« pravijo v podjetju Plinovodi.
Med občinami, ki so trenutno v postopku priključevanja ali pa bodo kmalu priključene, naštejejo Idrijo, Šmarje pri Jelšah, Škocjan, Šentjernej: »Operater prenosnega omrežja redno izvaja priključevanje novih uporabnikov na prenosni plinovodni sistem, pri čemer je dinamika priključevanja široke potrošnje odvisna od interesa občin in izbranih koncesionarjev. Kot omenjeno, je v Sloveniji 13 podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo zemeljskega plina, nekatera so lokalna, vezana na zgolj eno občino, druga imajo več koncesij po celi Sloveniji.«
Petrol, na primer, skrbi za distribucijo zemeljskega plina v 26 občinah, konec avgusta letos se je prek njegovih distribucijskih omrežij ogrevalo 12.238 gospodinjstev. »V letih 2016, 2017 in 2018 (vključno z avgustom) je bilo v širitev obstoječih omrežij vloženih skoraj 1,5 milijona evrov, medtem ko je bilo v nova omrežja v Občini Idrija, Škocjan, Šmarje pri Jelšah ter Šentjernej vloženih več kot 2,5 milijona evrov. Predvidene so še naložbe v gradnjo in širitev omrežij v vrednosti enega milijona evrov in v nova omrežja v višini dveh milijonov evrov,« pravijo na Petrolu in poudarjajo, da naložbe na omrežjih, kjer imajo koncesijo, izvedejo sami, brez dodatnih investicij s strani občin.
Distribucija zemeljskega plina se povečuje
V Sloveniji so operaterji distribucijskih sistemov lani distribuirali 329 milijonov Sm³ zemeljskega plina oziroma 3535 GWh energije, kar je največ do zdaj in za 15 odstotkov več kot petimi leti. Na Agenciji za energijo med razlogi za dvig distribucije navajajo dodatne priključitve, na kar vpliva cena zemeljskega plina, ki je bila lani za gospodinjski odjem tudi do 35 odstotkov nižja kot pred desetimi leti, v drugem polletju 2017 pa za 5,5 odstotka nižja kot leta 2016.
Distribucijsko omrežje Energetike Ljubljana se v skupni dolžini skoraj 705 kilometrov razprostira na območju Mestne občine Ljubljana, tudi na obrobju mesta in v sosednjih občinah: Medvode, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Škofljica, Brezovica, Ig, Log – Dragomer in Grosuplje (plinovodno omrežje oziroma oskrba z zemeljskim plinom za to občino je v fazi priprave). Z zemeljskim plinom za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuho oskrbujejo 63.000 stanovanj in 2400 poslovnih uporabnikov.
V prihodnji številki revije bomo pozornost namenili prednostim ogrevanja z zemeljskim plinom za gospodinjstva.
