Neumnost nima mej

V ZDA je v državah Utah, Washington in Colorado zajemanje dežja, ki pada na njihove lastne strehe ali parcele, prepovedano. Zakonodajalec je dobesedno zapisal, da zato, ker »dež pripada nekomu drugemu«.

Za povprečnega zemljana so takšni zakoni neverjetni, čeprav jih v ZDA ni nihče uveljavljal, dokler se niso pojavila najnovejša sušna obdobja. Zanimanje za deževnico se je zato povečalo, posamezni lastniki stavb in podjetij pa šele sedaj ugotavljajo, kaj se skriva med paragrafi ameriških zakonov. Podobno kot pri nas, ko smo šele pred kratkim ugotovili, da je socialna podpora v resnici državni kredit.   

Lastnik avtopralnice v Salt Lake Citiyu vozila pere z zajeto deževnico, saj s tem ščiti vodne vire na tem področju. Država Utah je namreč druga na lestvici najbolj sušnih držav v ZDA. Pred gradnjo zajetja pa ni zaprosil za »vodno pravico do dežja« zato so ga obtožili »nezakonitega preusmerjanja meteornih vod«. Nato so državni uradniki malo popustili in mu sedaj izjemoma dovolijo, da uporablja »njihovo« deževnico za pranje avtov, zlasti potem, ko se je absurdna zgodba pojavila na TV. V resnici so takšni zakoni želja oblastnikov, ki želijo v svojih rokah obdržati čim višjo stopnjo kontrole ljudi.  

Politiki in različni lobiji so sposobni uveljaviti kakršenkoli ukrep, samo da bo kdo od njih imel od tega korist. To dokazujejo na domači in evropski ravni dobesedno vsak dan. Standardizirana ukrivljenost kumar, zapoved privatiziranja podtalnice ali kontrola nad semeni so samo nekatere od nevarnih neumnosti, ki nam jih je uspelo začasno zaustaviti, vendar bodo zagotovo poskušali znova. Tudi zato je zajemanje deževnice za kakršenkoli namen, pametna odločitev. Če dežne kaplje stečejo po običajnih opečnatih strešnikih, je v naših krajih deževnica še tako čista, da je pogojno pitna, brez da bi jo pred tem filtrirali.  Zato so dežne kaplje za ljudi brez dežnika mokre, za poplavljence prekletstvo, v napovedanih sušnih obdobjih pa se lahko spremenijo celo v suho zlato.