Ideja je že zelo stara in se je v vseh delih sveta obdržala do danes. Mlini, kovačije, oljarne ali žage so lahko še nedavno delovale samo ob rekah in potokih. Prvi opis vodnega kolesa sega v čas pred našim štetjem, iz Grčije preko Rimskega imperija pa se je uporaba razširila v druge dele severne poloble. Z njimi so odvodnjavali rudnike in celo žagali marmor. Okrog leta 1900 je v Angliji delovalo 30.000 delovnih vodnih koles, v Nemčiji pa 197.000.
Odkritje starega principa
V okviru šolskega projekta sta zakonca Bromley že pred leti izdelala vodno kolo, ki lahko deluje na dva načina. Prvi je prestrezanje sile gravitacije padajoče vode, ki priteka nad vodno kolo, drugi pa zajemanje kinetične energije s površine tekoče vode. Oba načina sta zelo učinkovita, saj lahko z njima v električno energijo pretvorimo od 60 do 80 % energije vode. S pomočjo strokovnjakov je nato nastala serija načrtov različnih mlinskih koles. Z enostavnim programom je možno v desetih minutah izrisati celoten načrt kolesa, ki je najbolje prilagojeno predvidenemu pretoku in padcu vode.
 Mlini na Muri bi lahko postali plavajoče mikroelektrarne |
Sodobno dvometrsko vodno kolo med vrtenjem proizvede kilovat elektrike |
Dvometrsko kolo
Z njim lahko proizvedemo 1,1 kWh elektrike, izkoristek na osi znaša 80%, izgube reduktorja 3 do 5%, v generatorju 19%, s čimer dobimo končni izkoristek od vode do elektrike v žici, ki znaša okrog 60%. Takšno kolo je veliko cenejše in lahko celo bolj učinkovito od majhne vodne turbine, zlasti na vodah z majhnim padcem. Sodobna vodna kolesa sedaj postavljajo v manj razvitih predelih. V oddaljeni vasi v Sri Lanki takšno kolo deluje že 11 let in preskrbuje 25 hiš in družin z elektriko. Ta poganja vse, od šivalnih strojev do hladilnikov, ter omogoča vaškemu frizerju da opravlja svojo obrt. Trenutno se v državi vrti šest podobnih koles, ki za več kot tisoč ljudi proizvedejo 25 kWh elektrike. Ker je energije premalo za hkratno uporabo, se vaščani dogovarjajo, kdaj bo kdo likal ali mlel začimbe.
Kolesa po Evropi
Iz vodnega kolesa s premerom 5 metrov dobimo 4 kWh elektrike pri pretoku 100l/s, 3,5 m veliko kolo v Angliji daje 2,5 kWh, 6 metrsko kolo v Derbyshiru preskrbuje dve domačiji s 5 kWh elektrike. Vsa ta kolesa delujejo z zgornjim dovodom vode, saj je tak način postavitve najcenejši. V veliko primerih pa je na razpolago padec, ki ni višji od enega metra ali manj, čeprav je tok vode hiter in s sabo prinaša veliko kinetične energije. Študija škotskega Foruma za obnovljive energije je pokazala, da imajo možnosti za proizvodnjo 657 MW elektrike iz vodnih koles, s katero bi lahko napajali 600.000 sodobnih gospodinjstev. Že kratek sprehod ob manjši angleški reki Darent odkrije vrsto zapuščenih mest, kjer so se nekoč vrtela vodna kolesa. Reka teče pod okni agencije Eureka v Kentu, ki vzdržuje veliko spletno bazo inženirskih podatkov, ampak komu mar zastarela kolesa.
Najnovejše ocene govorijo o 30.000 možnih mestih za postavitev v Angliji in 200.000 v Nemčiji. To so samo kraji, kjer so se vodna kolesa že vrtela. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko bi jih lahko postavili pri nas.
