Več energije – več vode

Pojma energijska učinkovitost in varčevanje z naravnimi viri ljudem nista več tuja. Mnogi se v zadnjih letih, tudi zaradi gospodarske krize, odločajo za bolj racionalno in omejeno rabo energentov. Vendar pa nas je malo, ki razmišljamo takole: ko zaprem pipo, varčujem z elektriko. Ko ugasnem luč, varčujem z vodo. Zdi se, da se večina ljudi še ne zaveda, kako usodno in neločljivo sta energija in voda povezani.

Pojma energijska učinkovitost in varčevanje z naravnimi viri ljudem nista več tuja. Mnogi se v zadnjih letih, tudi zaradi gospodarske krize, odločajo za bolj racionalno in omejeno rabo energentov. Vendar pa nas je malo, ki razmišljamo takole: ko zaprem pipo, varčujem z elektriko. Ko ugasnem luč, varčujem z vodo. Zdi se, da se večina ljudi še ne zaveda, kako usodno in neločljivo sta energija in voda povezani.

 

Klimatologinja, dr. Lučka Kajfež Bogataj

 

Brez vode ni energije

V zgodovini je bilo za razvoj vsake civilizacije nujno zagotoviti dvoje: dovolj vode in energije. Mnoge pred- antične civilizacije so izginile zaradi pomanjkanja vode in tudi  velike selitve ljudstev iz mrzlih v tople kraje so bile morda le stiska z energijo. Danes seveda ni nič drugače: voda in energija sta kritična elementa za blaginjo človeštva in sta še bolj kot v preteklosti neločljivo povezana. Brez vode danes ne pridemo do energije, še zlasti to velja za elektriko – pa naj ta prihaja iz termoelektrarn ali jedrskih elektrarn. Voda je ključna tudi za pridobivanje vseh energentov, od nafte, plina, premoga, uranove rude do biogoriv. Zato se ni treba čuditi, da je največji porabnik vode v Sloveniji ravno energetika, ki uporabi na leto vsaj 600 milijonov kubikov vode, kar je tri četrtine vse uporabljene vode pri nas.

energija_voda_lucka_kajfez

Energetika celotnega planeta sloni na ogromnih količinah čiste sladke vode

 

Brez energije ni vode

Po drugi strani bi ostali tudi brez vode, če ne bi imeli energije, še zlasti mestni prebivalci. Distribucija vode do končnih odjemalcev je velik energijski zalogaj, tudi zaradi velikih izgub vode v vodovodnih sistemih. Za vsakim požirkom čiste pitne vode na primer, ki nam priteče iz pipe ali pa si jo natočimo iz steklenice, stoji poraba energije. Vodo črpamo, pretakamo, prečiščujemo, filtriramo, prevažamo in še kaj, in nič od tega ne gre brez elektrike. Enako velja tudi za zbiranje in obdelavo odpadnih vod. Še zlasti energetsko potratno je razsoljevanje morske vode, a prav od tako pridobljene vode so danes odvisni že milijoni Zemljanov. Groba ocena je, da porabimo za oskrbo z vodo od dva do tri odstotke svetovne energije.

Zaskrbljujoči so svetovni trendi, ki kažejo, da v zadnjem času za proizvodnjo energije rabimo vse več vode, saj so v modi biogoriva, pa tudi pridobivanje neklasičnih virov fosilne energije, kot je pridobivanje nafte iz naftnega skrilavca. Tudi pri vodi je trend enak – za isto količino vode porabimo več energije kot pred leti. Gladine podtalnice se zaradi prekomerne rabe in podnebnih sprememb nižajo in za črpanje iz večje globine ter za njeno potencialno predčiščenje spet porabimo več energije. Vse več ljudi potrebuje tudi razsoljevanje vode, voda pa mora prepotovati vse večje razdalje do velikih mest, saj je v okolici več ni. Priča smo pojavu nevarne naraščajoče spirale: več ko potrebujemo energije, več rabimo vode, za katero pa spet rabimo več energije. Tudi prihodnost ni rožnata, saj se bo z leti potreba po vodi in energiji samo še večala, s tem da sta obe povezani z velikimi svetovnimi vprašanji, kot so globalno segrevanje, rast števila svetovnega prebivalstva, zadostna preskrba s hrano, gospodarski razvoj in naraščajoča revščina. Bogati imajo danes dovolj vode in energije, medtem ko je v državah v razvoju značilno, da tista milijarda ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, živi tudi v popolni energijski revščini.

 

Energetska odvisnost od vode

Redko se zavemo, kako močno je energetski sektor odvisen od vode. Logično je, da elektrike iz hidroelektraren brez vode ni, ampak tudi za druge načine pridobivanja energije potrebujemo znatne količine vode, še zlasti za različna biogoriva. Najmanj zahtevna glede vode je vetrna energija, saj ocenjujejo, da je raba vode za vsako kilovatno uro, ki jo dajo vetrnice, le en mililiter. Pri pridobivanju plina za eno kWh porabimo okrog 0,4 litre vode, za premog  pa slabih 0,6 litrov. Za kilovatno uro energije iz surove nafte potrebujemo že 4,5 litrov vode. Za sod surove nafte v rafineriji porabijo od 240 do 340 litrov vode. Tudi za pridobivanje uranove rude potrebujemo vsaj 0,3 litra vode za kWh pridobljene energije.

Najbolj požrešno, kar zadeva vodo, pa je pridobivanje energije iz biomase. Gre sicer za velik razpon porabe, saj v biomaso spada širok spekter rastlin. Ocenjujejo, da za eno kWh, ki jo odda etanol porabimo od 32 do 376 litrov vode, pri biodizlu pa so vrednosti še dosti višje, od 181 do 970 litrov vode. Povprečno pa za energijo iz biomase porabimo kar  250 litrov vode na kWh pridobljene energije. Neverjetno veliko vode potrebujemo še za hlajenje energetskih naprav v termoelektrarnah. Po grobih ocenah potrebujemo kar 130 litrov vode za vsako kilovatno uro proizvedene elektrike. Tudi jedrske elektrarne brez vode ne delujejo, spomnimo se katastrofe v Fukušimi, kaj lahko povzroči prekinitev dotoka hladilne vode.

 

Mobilnost omogoča voda

Za proizvodnjo enega litra bencina potrebujemo najprej od 2 do 6 litrov vode. Pri vožnji z avtom torej porabljamo tudi vodo, še zlasti tam, kjer je visoka tudi poraba tekočih biogoriv. Za proizvodnjo litra etanola potrebujemo od 10 do 17 litrov vode. Če bo Evropa vztrajala pri zastavljenem cilju, ki je doseganje 10 odstotnega deleža biogoriva v prometu do leta 2020, bo to pomenilo zahtevo po dodatnih 62 kubičnih kilometrih vode na leto, kar je okrog 10 odstotkov vode, ki jo danes porabimo za pridelavo vse hrane in bombaža na planetu.

Prihodnost torej  kliče po bistveno večji učinkovitosti rabe obeh, energije in vode. To je naše edino, a hkrati tudi najmočnejše in stroškovno najbolj ugodno orodje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Hkrati pa tudi edina možnost, da ta civilizacija prihodnost sploh dočaka.

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI