Dravske elektrarne nameravajo na reki Muri zgraditi več hidroelektrarn in mnenja o tem so različna. Na Büreških dnevih so strokovnjaki iz mariborske, ljubljanske in primorske univerze prvič javno predstavili alternativne energetske projekte na reki Muri.
MANICA J. AMBROŽIČ: Dravske elektrarne nameravajo na reki Muri zgraditi več hidroelektrarn in mnenja o tem so različna. Na Büreških dnevih so strokovnjaki iz mariborske, ljubljanske in primorske univerze prvič javno predstavili alternativne energetske projekte na reki Muri.
CIRILA SEVER: Med tem, ko so zagovorniki in nasprotniki gradnje hidroelektrarn trdno vsak na svojem bregu je dekan mariborske Fakultete za energetiko predstavil tri okolju prijaznejše načine pridobivanja energije na Muri. Gre za zajezitev z matričnim sistemom, ali zajezitev s turbinami po kanadskem vzoru. Še najbolj smiselna pa bi po njegovem bila zajezitev s slovensko iznajdbo, s hidroenergetskimi stavami.
Dr. ANDREJ PREDIN (dekan Fakultete za energetiko Maribor): Ki so okolju zelo sprejemljive, ki praktično nekih večjih posegov v okolje ne zahtevajo. Še več, možno jih je celo enostavno z žerjavom dvignit iz reke in odstranit.
CIRILA SEVER: Čeprav je izplen električne energije po njegovih predlogih manjši od klasičnih zajezitev so načrte pred kratkim predstavili tudi Dravskim elektrarnam.
Dr. DARKO ANŽELJ (direktor Pomurskega razvojnega inštituta): In bodo vse te predloge tudi temeljito preračunali in videli katera možnost bo nekako najbolj sprejemljiva tako za bodoči razvoj gospodarstva, družbe in potem nazadnje tudi okolja.
CIRILA SEVER: Na okrogli mizi pa so poudarili, da bi za pridobivanje energije veljalo bolje izkoristiti tudi sončno, ter geotermalno energijo.
Dr. ALOJZ POREDOŠ (Fakulteta za strojništvo Ljubljana): Dejstvo je, da okrog 65 odstotkov vsega potenciala geotermalne energije se nahaja ravno v Pomurju.
CIRILA SEVER: Prvič pa je bilo tudi slišati predlog, da bi bilo smiselno ožje območje Mure posebej zavarovati.
Dr. ŠTEFAN BOJNEC (Fakulteta za management Koper): Da bi se razmislilo o projektu kako vključiti reko Muro, način življenja v projekt svetovne dediščine in to je seveda Unesco.
CIRILA SEVER: S slednjim pa se gotovo strinja tudi osem pogumnih plavalcev, ki so dopoldan za ohranitev Mure brez elektrarn v 17 stopinj Celzija mrzli Muri od Petajncev do Kroga preplavali osem kilometrov.
Vir: www.rtvslo.si
