Trajnostna gradnja dosega na trgu višjo ceno, hkrati pa uporabnikom prinaša večje udobje in nižje stroške obratovanja
Skrb za trajnostno gradnjo ima poleg gospodarskega tudi socialno-kulturni in ekološki pomen, pri čemer se slednji z vse hitrejšimi podnebnimi spremembami zelo hitro povečuje. Zgradba, ki je zgrajena po načelu trajnosti, ne le varčuje z energijo, temveč jo tudi pridobiva.
Stavbe bodo v bližnji prihodnosti postale skoraj ničenergijske, kot vir energije pa bodo uporabljale vedno večji delež obnovljivih virov energije. A to je zelo enoznačen pogled na sodobno gradnjo; sodobna gradnja »zelenih« objektov upošteva tudi celovito razumevanje okoljskih vplivov stavbe, ekonomičnost projekta v celotnem življenjskem razponu, funkcionalnost, zdravstveno neoporečnost, kakovostne bivalne pogoje in sožitje stavbe z družbo in kulturo.
Trajnostna gradnja ni le zelena gradnja
Za trajnostne stavbe velja, da v času načrtovanja, gradnje, obratovanja in odstranitve sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov ter da je njihova gradnja in uporaba ekonomična. Trajnostne stavbe morajo biti prijazne do uporabnika in njegovega zdravja, izpolnjevati pričakovanja glede funkcionalnosti in prispevati k ohranjanju družbenih in kulturnih vrednot. Trajnostna gradnja je vsebinsko širši pojem kot le zeleno (javno) naročanje na področju gradenj. Od strateških usmeritev do udejanjanja načel trajnostne gradnje v praksi je dolga pot…
