Vakuumski Heat Pipe kolektorji so za sedaj daleč najboljša naprava za prestrezanje toplote sonca. Delujejo z 48% izkoristkom in jih lahko namestimo na streho ali na steno stavbe.
Izumili so ga Kitajci
Prvi kolektor z vakuum cevmi so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvili in postavili na univerzi Qsing Hua v Pekingu. Leta 1985 so postavili prvo linijo za serijsko izdelavo, 1997 pa so prodajo povečali na 2,5 milijona cevi letno. Meritve in primerjave med ploščatimi in vakuumskimi tipi kolektorjev kažejo, da so za visokotemperaturne namene vakuumski brez tekmeca, ploščati pa imajo prednost v nizkotemperaturnem območju.
|
Kolektor Thermomax ima kar 48% izkoristek |
Heat Pipe sistem in prednosti
Vakuumski kolektor s Heat Pipe sistemom je izjemno učinkovit, saj ima kar 48% izkoristek. To pa je število, ki na področju učinkovitosti prestrezanja sončne energije nima tekmeca. V črno obarvanih ceveh se običajno nahaja voda s protizmrzovalnimi dodatki, ker pa je tlak v njih namerno znižan, bo zavrela že pri 35°C. Te cevi so popolnoma zaprte in zataljene ter se nahajajo v vakuumskem steklenem ovoju, ki ima odlične toplotno izolacijske sposobnosti. Vakumirana dvostenska steklena cev je izdelana iz žilavega varnostnega stekla, ki je izjemno odporno na temperaturo in udarce.
Tak način prestrezanja toplote sonca ima več prednosti. Poleg visoke zanesljivosti delovanja, bo sistem izparevanja in kondenzacije v solarni cevi začel delovati že pri 35°C. Zaradi tega morajo biti kolektorji postavljeni pod kotom od 15° do 90°, zato jih lahko namestimo na streho, steno ali ob stavbo. Zaradi visokega izkoristka bomo s kvadratnim metrom vakuumskega kolektorja zajeli 4 krat več energije kot s fotovoltaiko enake površine. Angleži so s primerjalnimi testi izmerili, da vakuumski kolektor v enem letu zajame povprečno dvakrat več sončne toplote kot ploščati.
|
Primerjava učinkovitosti različnih kolektorjev ob raznih temperaturah okolice |
Korist večja od bančnih obresti
Povprečen solarni sistem stane skupaj z montažo od 3000 do 4000 € ter ima življenjsko dobo najmanj 15 let. Lastniku pa se bo vložen denar povrnil v 4 do 7 letih, če upoštevamo, da je je za vgradnjo dobil subvencijo. Sistem med delovanjem ne bo izgubljal svoje učinkovitosti, kot se to dogaja v fotovoltaiki. Pomembno je še, da cene goriv stalno rastejo, cene termosolarnih sistemov pa so ostale enake. Vzdrževanje je enostavno, saj zajema samo menjavo protizmrzovalne tekočine v obtoku, kar je potrebno izvesti na vsakih 5 let. To je potrebno zaradi visokih temperatur grelnega medija, saj se v sončnih dneh voda v obtoku lahko ogreje preko 150°C.
Več informacij se nahaja na www.et-solar.si
Povezane vsebine
