Vgradnja sončnih kolektorjev je vedno dobra energetska odločitev, zlasti če vgradimo vakuumske, ki uspešno zajemajo razpršeno sevanje v oblačnem vremenu in so zelo učinkoviti tudi pozimi. Postavimo jih na tla ali na streho, pri čemer nagib ni tako pomemben, važno je, da so obrnjeni proti jugu. Imajo manjše toplotne izgube kot običajne ploščate izvedbe in lahko dosežejo temperaturo medija celo preko 150°C.
![]() Vakuumski kolektorji tudi v oblačnem in hladnem vremenu delujejo z visokim izkoristkom |
Dobra energetska naložba
Letošnja mrzla zima in rastoča cena nafte sta vzrok, da so stroški ogrevanja za 25% večji kot v lanski zimi. Kdor želi imeti prijetno ogreto domovanje in noče večjega dela svojih prihodkov dati za kurivo, bi moral že sedaj misliti na naslednjo zimo. Ena od možnosti za prehod na obnovljive vire je zagotovo vgradnja sončnih kolektorjev, ki jih lahko povežemo v vse obstoječe toplovodne sisteme ogrevanja. Poleti bodo zagotovili dovolj tople vode, pozimi pa predgreli vodo za ogrevanje, s čimer občutno zmanjšamo stroške ogrevanja, brez da bi bilo potrebna predelava ogrevalnega sistema. Sistem je enako primeren za obstoječe stavbe in novogradnje, vgradnja je enostavna in hitra, vzdrževanje pa ni potrebno.
Korist večja od bančnih obresti
Povprečen solarni sistem stane skupaj z montažo okrog 3800 € ter ima življenjsko dobo najmanj 15 let. Pri tem ne bo izgubljal svoje učinkovitosti, kot se to dogaja v fotovoltaiki. Pomembno je še, da cene goriv stalno rastejo, cene termosolarnih sistemov pa so ostale enake kot lani. Vzdrževanje zajema samo menjavo protizmrzovalne tekočine na vsakih 5 let, skupno bomo v sistem v 15 letih vložili okrog 4200 €.
Če z oljem ogrevamo samo sanitarno vodo, letno za to porabimo okrog 550 l, v 15 letih torej skupaj 8250 l. Z vgradnjo vakuumskih kolektorjev stroške ogrevanja vode dokazano zmanjšamo za 80%, kar v 15 letih pomeni prihranek 6.600 litrov kurilnega olja, to je po današnjih cenah okrog 6800 €. Prihranki bodo še večji, saj bo cena nafte zagotovo rasla še naprej, saj svetovne zaloge padajo, politični problemi v večini naftnih držav pa povzročajo nenadne podražitve. Vgradnja termosolarnega sistema se torej splača, saj imajo kolektorji in napeljave dosti višjo življenjsko dobo, kot smo jo upoštevali v izračunih. Na razpolago so še subvencije v višini okrog 25%, zato je vložek v tak sistem še zanimivejši in bolj donosen.
Okolje in nepredvidene razmere
Solarni sistemi vseh vrst zmanjšujejo obremenitev planeta in zavirajo pregrevanje, ki smo ga povzročili z nebrzdano porabo energentov. Poleg tega zvišujejo tudi energetsko neodvisnost uporabnika. Razdrobljeno pridobivanje elektrike in toplote je ena glavnih postavk v bodočih energetskih strategijah naprednih vlad, saj so sedanji veliki sistemi preveč ranljivi.
Več na www.et-solar.si