Na Fakulteti za energetiko so razvili merilne sisteme za spremljanje karakteristik pilotnih objektov s sončnimi elektrarnami.
Neto merjenje (ang. net metering) je tudi za Slovenijo obetajoča shema spodbud za zagon investicij v nove sončne elektrarne. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je zadnji dve leti sodelovala pri projektu Promocija energije iz fotonapetostnih sistemov skozi optimizacijo z neto merjenjem električne energije (PV-NET), ki razkriva možnost za večji donos na področju fotovoltaike.
Članica mariborske univerze je kot eden izmed sedmih partnerjev iz šestih držav Evropske unije aktivno sodelovala pri projektu PV-NET.
Poleg Slovenije sodelujejo tudi partnerji iz Portugalske, Španije, Francije, Grčije in Cipra. Ta projekt, ki ga s čezmejnim programom sodelovanja MED (Program Mediteran) sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, z optimizacijo energetskih shem v teh državah promovira fotonapetostne tehnologije.
Z uporabo daljinskega neto merjenja električne energije raziskuje poti za bolj smotrno in cenovno ugodnejšo uporabo. S spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije tako pomaga uresničevati strateške cilje EU na področju podnebnih sprememb in energije ter cilje slovenskega energetskega zakona.
Neto merjenje
V okviru projekta so na Fakulteti za energetiko razvili posebne merilne sisteme za spremljanje karakteristik pilotnih objektov s sončnimi elektrarnami. »Bistvo neto merjenja je enostavno.
Proizvedena energija sončne elektrarne se ne prodaja v omrežje, ampak se najprej porabi za potrebe stavbe. Presežek električne energije se shrani v ‘hranilnik’ in uporabi pozneje, ko jo objekt potrebuje,« razlaga izr. prof. dr. Peter Virtič, vodja projekta PV-NET na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru.Vendar bi hranilniki energije zelo zvišali investicijske stroške, zato je v sistemu neto merjenja »navidezni hranilnik« elektroenergetsko omrežje. »Tako bi lahko presežke proizvedene energije pošiljali v omrežje, primanjkljaje pa črpali iz njega,« pravi dr. Peter Virtič.
Če bi proizvedli premalo energije, bi razliko kupili na trgu. Gre za privlačno investicijo, saj je električna energija iz lastne sončne elektrarne cenejša.
Pilotni sistemi projekta PV-NET
V Sloveniji so pilotne sisteme, ki posredujejo podatke o gostoti moči sončnega sevanja, temperaturi zraka in temperaturi fotonapetostnih modulov, namestili na šest stavb. Podobne merilne sisteme so postavili še na Portugalskem in Cipru. Del vsakega merilnega sistema sta tudi dva pametna števca, ki merita sprejeto in oddano električno energijo. Meri se torej razlika med proizvedeno in porabljeno električno energijo, kar skupaj z ustrezno državno regulativo imenujemo »neto merjenje«.
Na Cipru so od uvedbe neto merjenja v letu 2013 z novimi sončnimi elektrarnami kar podvojili inštalirano moč. Prednosti neto merjenja so na Cipru – tam se investicija povrne že v sedmih do osmih letih – še izrazitejše zaradi visokih cen električne energije (22,30 centa za kilovatno uro) in velike osončenosti.
Neto merjenje se začne vsako leto maja. Če elektrarna v dveh mesecih obračunskega obdobja proizvede več kot objekt porabi, se presežek energije v omrežju prenese v naslednje obračunsko obdobje. Presežki energije se hranijo eno tekoče leto, nato se vsi zbrani presežki v omrežju izbrišejo, s čimer se obračunsko obdobje začne znova (www.pvnetmetering.eu). (vh)
VIR: NAŠ STIK
