Gradnja danes najprej pomeni ogromen posel, v katerem je dovoljeno uporabljati vse. Več kot 50 odstotkov surovin je namenjenih stavbam, prav toliko odpadkov pa nastane zaradi njih.
Živimo v dobi nebrzdane gospodarske rasti, ki se le malo ozira na kvaliteto življenja in okolje. Če bi vsi zemljani živeli kot živimo v Evropi, bi porabili virov za tri planete. Glede na ameriško potrošnjo pa bi potrebovali kar pet planetov. Dr. Mathis Wackernagel, ustanovitelj in direktor Ecologica Footprint Network, opozarja: »Po zmernem scenariju Združenih narodov bo naš okoljski odtis leta 2050 dvakrat večji od zmožnosti našega planeta. Če bi nadaljevali s sedanjim trendom porabe virov, bi naš nakopičeni ekološki dolg vodil v porušitev sistema prej kot se bo upokojila generacija, ki se danes šola. Le nekaj desetletij časa imamo, da se kot družba povrnemo v slog življenja na enem samem planetu.«
Ekovasi - veliko več kot samo hiše
Ni splošnega merila kdaj naselje lahko poimenujemo ekovas. Tudi Svetovna mreža ekovasi (Global Ecovillage Network – GEN) ne postavlja jasne ločnice. Združuje najrazličnejša naselja, zavezana trajnostnemu sobivanju. Med njimi najdemo visokotehnološka naselja, velike skupine afriških vasi in majhne ekocentre. Ekovasi težijo k temu, da postanejo popolnoma funkcionalna, v širše okolje integrirana naselja, kot trajnostne raziskovalne skupnosti, ki so predane odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave.
|
Bioklimatska hiša - Bioclimatic house, vir: Findhorn Foundation. |
Velika preobrazba tudi za mesta
Že danes več kot polovica človeštva živi v mestih. Z nadaljno rastjo prebivalcev pa se bo ta delež še povečeval. Ker mesta prispevajo več kot polovico emisij toplogrednih plinov, bo kvaliteta bivanja močno odvisna tudi od prilagoditve mest na trajnostno sobivanje. Sožitje z naravnim okoljem v praksi pomeni, da bi trajnostno mesto moralo živeti od približno petine tega, kar evropsko mesto porabi danes. Brazilsko mesto Curitiba je eden vzorčnih modelov transformacije problemov v cenovno ugodne rešitve, ki jih posnemajo številna mesta. Preko 100 mest in naselij po svetu izmenjuje pozitivne izkušnje trajnostnega razvoja tudi znotraj iniciative Tranzicijskih mest (Transition Towns).
Ekovasi v Sloveniji in po svetu
Kot začetke današnjih ekovasi lahko štejemo projekte, ki so se pojavili v 60. letih na različnih koncih sveta. V 90-ih so se ekovasi začele povezovati med seboj, nastala je Globalna mreža ekovasi (Global Ecovillage Network – GEN). GEN. Ta deluje v svetovalni vlogi pri Združenih narodih in je pomemben sogovornik vladnim in drugim civilnim krogom. Združenje Sarvodaya na Shri Lanki tako združuje 17.000 vasi po celem otoku, podobno gre tudi pri 13 evropskih članicah za nacionalna združenja ekovasi. V Sloveniji imamo že kar nekaj projektov, ki pomembno prispevajo k razvoju idej in rešitev na trajnostnem področju. Upamo, da kmalu dobimo tudi prvo polno delujočo ekovas.
|
Naklo, 2. sklop predavanj RAZUMEVANJE NARAVNE GRADNJE; Foto: Miha Šegula |
Škotska ekovas - Findhorn
Kako trajnostna naselja živijo v praksi, je zanimalo tudi mene. Najbolje sem v mesecu dni šolanja za ekovasi spoznal Findhorn na Škotskem, ki se predstavlja kot izobraževalni center, duhovna skupnost, ekovas pa šteje 300 prebivalcev. Že kratek sprehod po vasi razkriva okolje, ki daje prednost človeku in naravi. Vozilom so namenjena skupna parkirišča, tudi na cestah po vasi imajo pešci in kolesarji prednost pred avtomobili. Hiše kažejo drugačno podobo, predvsem z izvirnimi oblikami in izkoriščanjem energije sonca. Porabijo le del električne energije, ki jo proizvajajo s tremi vetrnimi elektrarnami, za ogrevanje pa uporabljajo biomaso. Vse odpadke ločujejo, reciklirajo vse, razen plastike. Odplake v čisto vodo pretvori rastlinska čistilna naprava, večino zelenjave pridelajo sami. V Findhornu so dokazali, da je radikalno zmanjšanje porabe virov mogoče tudi ob visoki kvaliteti bivanja. Dosegli so najnižji okoljski odtis naselja v razvitem svetu. Kot zanimivost navedem veliko hišo, ki so jo v nemški ekovasi Sieben Linden zgradili iz lokalnega lesa ter slamnatih bal z ilovnatimi ometi. Želeli so doseči 10% okoljskega odtisa povprečne nemške hiše, zgrajeno ročno, brez uporabe strojev. Na bližnji tehnični fakulteti so izračunali, da ta dosega le 3% okoljskega odtisa.
Zavod ekovas
Iz potrebe po poglobljenem razumevanju mehanizmov naravne gradnje Zavodu ekovas, skupaj z Združenjem za naravno gradnjo in domačimi strokovnjaki, pripravljamo serijo izobraževanj namenjenih skeletnim graditeljem hiš, arhitektom, izvajalcem in samograditeljem. Ta so za ogled dosegljiva na spletni strani www.ekovas.si. Vabljeni k ogledu!
Povezane vsebine
