Ljubljana, 2. decembra (STA) – Zaveze sprejete na podnebni konferenci v Koebenhavnu morajo izpuste toplogrednih plinov na globalni ravni zmanjšati za najmanj 30 odstotkov do leta 2020, do leta 2050 pa za od 85 do 90 odstotkov, je na današnjem posvetu o podnebnih spremembah poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Kajfež Bogatajeva je na javnem posvetu o podnebnih spremembah v Koebenhavnu v organizaciji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji opozorila, da se globalne temperature najverjetneje ne bodo dvignile samo za dve stopinji Celzija, temveč za od 2,4 do
Pri sprejemu sporazuma v Koebenhavnu je izpostavila pomen pomoči državam v razvoju in ob tem poudarila, da so pogovori o tem preveč v senci, da pa je zelo pomembno, da zagotovimo sredstva za prilagajanje na podnebne spremembe. "Prilagajati pa se moramo začeti takoj," je dejala.
V Koebenhavnu naj bi sprejeli določene sklepe sporazuma, poskušali naj bi zapreti čim več poglavij, do konca leta 2010 pa naj bi sprejeli celoten pravno zavezujoč sporazum, je pojasnil vodja službe za podnebno varnost na okoljskem ministrstvu Andrej Kranjc in dodal, da tekst samega novega globalnega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam še ni popolnoma dodelan.
Konferenca v Koebenhavnu prihaja v času gospodarske krize, je opozoril profesor s filozofske fakultete v Ljubljani Igor Pribac. Ob tem je pojasnil, da prihaja povod za prehod na trajnostno obliko gospodarstva prezgodaj. "Svet se namreč sooča v prvi vrsti s težavo golega preživetja, kar ovira ambiciozne okoljske cilje," je poudaril.
Reševanje okoljskih vprašanj je po njegovem mnenju problematično predvsem zaradi tega, ker imamo občutek, da lahko to vprašanje preložimo v prihodnost. "Vsak najprej pomisli na svoje preživetje, okoljsko vprašanje pa sodi v nadgradnjo bivanja. Z okoljem trenutno ravnamo kot z nikogaršnjo lastnino," meni Pribac.
Okoljskega problema se zavedamo, a nam je udobneje to početi še naprej, je dejala Lidija Živčič iz društva za sonaravni razvoj Focus. "Premalo se nas zaveda, da podnebno vprašanje že zdavnaj presega samo varstvo okolja, gre za samo preživetje človeštva. Družba živi na predpostavki stalne rasti, želje po imeti več, vendar planet tega preprosto ne prenese več," meni Živčičeva.
Poudarila je tudi, da razmišljamo zgolj v smeri izgradnje infrastrukture, ki bi zadostila potrebam po energiji, ne pa o zmanjševanju porabe in premalo govorimo o iskanju obnovljivih virov energije.
Djordje Žebeljan iz Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) je izpostavil, da je pomembno, da so v okoljskih zavezah pravila igre enaka za vse.
Kranjc se je obenem vprašal, ali je Slovenija sposobna uresničiti cilje, ki se jim bomo zavezali v Koebenhavnu, če še ciljev Kjotskega protokola nismo zmogli uresničiti. Kajfež Bogatajeva pa je izpostavila, da bomo že zaradi neizpolnjevanja Kjota plačevali visoke kazni in se ob tem vprašala, zakaj nihče izmed ekonomistov ne izračuna stroškov, ki nas čakajo v primeru neaktivnosti na področju okoljskih ukrepov.
"Smo v obdobju lomljenja makroparadigm dojemanja zahodne in celotne civilizacije. Skušamo definirati trajnostni razvoj in njegov koncept, ki imajo svojo ekonomsko vsebino," je opozoril Pribac. Izpostavil je tudi, da moramo, če se hočemo prilagajati novim razmeram, otroke vzgajati v drugačnih vrednotah kot do sedaj, ko smo slavili industrijski razvoj. Ob tem je Kajfež Bogatajeva pojasnila, da bo lahko liberalni kapitalizem uspešen, le dokler v svoje cene ne bo vključil okoljskih stroškov.
Živčičeva je prepričana, da nas bo planet sam postavil na realna tla. "Spremembe pri posameznikih pa so možne v praksi, vendar le v okolju, ki nam to omogoča," je dejala in pri tem poudarila, da Slovenija nima razvitega javnega potniškega prometa.
Pribac v prihodnosti pri okoljevarstvenih vprašanjih stavi na zdravo pamet, ki pa je ne vidi v politikih. Prepričan je, da svet še ni pripravljen na preskok na čisto, okolju prijazno tehnologijo. Izpostavil je tudi, da pri okolju premalo govorimo o naših potrošniških navadah, ki so podlaga za vse bolj nebrzdan razvoj in vse večje onesnaževanje.
Kranjc je glede konference v Koebenhavnu zmeren optimist, saj meni, da je sporazum zastavljen razmeroma dobro. Prepričan pa je, da si moramo za konkretne ukrepe prizadevati tudi doma. "Ena izmed oblik so tudi srečanja na okoljsko tematiko, ki lahko predstavljajo pritisk na politike, saj bi z njimi pokazali, da si ljudje želijo sprememb na tem področju," je dodal.
