Na konferenci o nujnosti povečanja energetske učinkovitosti

Ljubljana, 7. septembra (STA) – Energetska učinkovitost je ključna za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa izziv pri preoblikovanju gospodarstva in razvojnih strategij. Z učinkovito rabo energije lahko zmanjšamo njeno porabo, stroške proizvodnje, povečamo BDP in zaposlovanje, je ob odprtju konference o energetski učinkovitosti poudaril predsednik DZ Pavel Gantar. "Energetska politika je danes na razpotju, soočena s težkimi dilemami, ki bodo imele posledice za gospodarski razvoj in življenje na Zemlji," je v nagovoru udeležencem konference o vlogi energets …

Ljubljana, 7. septembra (STA) – Energetska učinkovitost je ključna za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa izziv pri preoblikovanju gospodarstva in razvojnih strategij. Z učinkovito rabo energije lahko zmanjšamo njeno porabo, stroške proizvodnje, povečamo BDP in zaposlovanje, je ob odprtju konference o energetski učinkovitosti poudaril predsednik DZ Pavel Gantar.

 

"Energetska politika je danes na razpotju, soočena s težkimi dilemami, ki bodo imele posledice za gospodarski razvoj in življenje na Zemlji," je v nagovoru udeležencem konference o vlogi energetske učinkovitosti pri oživitvi gospodarstva in prehodu v nizkoogljično družbo, ki jo je v sodelovanju z Evropskim okoljskim uradom (EEB) in pod pokroviteljstvom DZ pripravil Slovenski E-forum, poudaril Gantar.

 

Povečanje energetske učinkovitosti je po Gantarjevih besedah v jedru vseh energetskih politik. "A spremeniti je treba tudi druge politike – prometno, kmetijsko, okoljsko," je dejal predsednik DZ. Ob tem se je vprašal, ali smo "sposobni oblikovati alternativne politike" ter se zavzel za konkretne spodbude.

 

Direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je poudaril, da je "energetska učinkovitost ena glavnih tem današnje civilizacije in eden najpomembnejših elementov evropskih politik".

 

Opozoril je na zaveze EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. "Slovenija ima ambiciozne cilje na področju povečanja deleža obnovljivih virov in učinkovite rabe energije ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov," je opozoril Kopač.

 

"Učinkovita raba energije ni le moralno, ampak preživetveno vprašanje," pa je menila predsednica Slovenskega E-foruma Tanja Pucelj Vidovič. "Podnebne spremembe so realnost in hkrati priložnost za premislek o današnji politiki, pravu tehnologijah, razvoju," je dejala in izpostavila, da je od nas odvisno, česa si želimo.

 

Tudi direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) Blaž Košorok je poudaril, da so prav podnebne spremembe eden glavnih izzivov v prihodnosti. Kot primer spremenjene prakse je izpostavil začetek kurjenja lesnih sekancev v TE-TOL, kjer bodo ob predvideni porabi 45.000 ton lesnih sekancev zmanjšali porabo premoga za 32.000 ton, emisije ogljikovega dioksida pa za 59.000 ton.

 

Blažitev podnebnih sprememb je po mnenju Lučke Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete, sicer članice Medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC ), nujnost. Vsako leto se v ozračje spusti 1,5 gigatone ogljikovega dioksida, pri čemer gre 45 odstotkov emisij v ozračje, 30 odstotkov v zemljo in 25 odstotkov v oceane.

 

Za globalno segrevanje pa, kot so pokazala nedavna odkritja, ni krivo le sonce, saj je bilo lani njegovo sevanje najnižje. Večina segrevanja je prisotna na severni polobli, zaradi višjih temperatur pa je vse bolj problematična tudi oskrba z vodo, je dejala Kajfež Bogatajeva. Množijo se tudi globalne naravne katastrofe.

 

Energetska učinkovitost je najboljša politika, ki jo lahko uporabimo, saj nimamo dovolj časa, da bi rešitev iskali izključno v novih tehnologijah, je dejala Kajfež Bogatajeva.

 

K "hitremu in drastičnemu" ukrepanju je pozval tudi Aviel Verbruggen z univerze v Antwerpnu. Če ne bomo zaustavili obremenjevanja ozračja z emisijami ogljikovega dioksida, ki se je izrazito povečalo v zadnjih 40 letih, bo prišlo do katastrofe, je opozoril.

 

To po njegovih besedah pomeni prenehanje uporabe tehnologij, ki ne podpirajo učinkovite rabe energije. Visoko energetsko intenzivnost je potrebno postopno zniževati, okrepiti naložbe v nove tehnologije čistejših energetskih virov, obenem pa ustrezno preoblikovati davčni sistem, ki bo spodbujal takšne premike, je poudaril Verbruggen.

 

Cecilia Nordin van Ganseberghe s švedskega veleposlaništva v Sloveniji je spomnila, da so v programu švedskega predsedstva močno v ospredju okoljske teme, predvsem boj proti podnebnim spremembam in okolju prijazno gospodarstvo.

 

Švedska si je po njenih besedah zadala cilj, da do leta 2020 delež obnovljive energije doseže 50 odstotkov, v prometu deset odstotkov, energetsko učinkovitost naj bi okrepili za petino, za 40 odstotkov pa zmanjšali emisije toplogrednih plinov.

 

"V Sloveniji je bilo na področju energetske učinkovitosti v zadnjih štirih letih doseženih le štiri odstotke strateških ciljev. To je skoraj nič," je priznal Kopač. Slabi rezultati po njegovih besedah ogrožajo tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Vlada si zato, kot je dejal, prizadeva za izpolnitev ciljev, obnavlja pa tudi Nacionalni energetski program.

 

Približno sto udeležencev konference bo razpravljalo še o problematiki energetske revščine in energetski učinkovitosti stavbnega fonda, o povezanosti energetske učinkovitosti z okrevanjem gospodarstva, na popoldanski okrogli mizi pa bodo spregovorili še o odstranitvi ključnih ovir za energetsko učinkovitost.


Vir: http://www.sta.si/en/vest.php?s=s&id=1424460

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI