Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odprlo javno razpravo o strategiji izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene. Po oceni ministrstva je na področju izrabe gozdne biomase še precej rezerv, uporabo kmetijskih rastlin v energetske namene pa je treba postaviti v kontekst temeljnih ciljev kmetijstva.
Raba obnovljivih virov je za kmetijstvo ena od priložnosti, ki je ne kaže spregledati. Po mnenju ministrstva je treba v prvi vrsti politiko na področju zagotavljanja energije usmerjati v naravne vire energije, kot so vodna, vetrna, sončna in geotermalna, kjer je možnosti za učinkovitejše izkoriščanje omenjenih potencialov še precejšnje.
Ne glede na to pa po oceni ministrstva kmetijska in gozdna biomasa predstavljata pomemben potencial. Strategija zato opredeljuje vizijo in vlogo kmetijstva in gozdarstva na področju prizadevanj za povečanje zagotavljanja obnovljivih virov energije v Sloveniji do leta 2020. Obravnava tudi rabo gozdne in kmetijske biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije ter pridelavo oljnic za pridobivanje biodizla in pogonskih olj.
Na področju izrabe gozdne biomase je namreč še precej rezerv, uporabo kmetijskih rastlin v energetske namene pa je treba postaviti v kontekst temeljnih ciljev kmetijstva, kjer je na prvem mestu naloga kmetijstva pridelava zadostnih količin kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane.
Ocenjeni potencial gozdne biomase v bruto končni rabi energije za leto 2020 znaša 6420 gigavatnih ur (GWh), potencial kmetijske biomase pa 1683 GWh. Oba vira skupaj predstavljata 51,5 odstotka potreb po obnovljivih virih energije, ki jih za leto 2020 predvideva akcijski načrt za obnovljive vire energije…
