Ljubljana, 31. avgusta (STA) – Slovenija je po deležu obnovljivih virov energije na repu med državami EU. Glavne ovire pa predstavlja umeščanje tehnologije teh virov v prostor, draga tehnologija, pomanjkanje znanja in neintegralen pristop do te problematike, so si bili enotni sogovorniki novinarske konference ob predstavitvi publikacije Obnovljivi viri energije v Sloveniji.
Slovenija se je zavezala do leta 2020 doseči 25-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije. Poročilo o napredku Evropske komisije pri razvoju in rabi obnovljivih virov energije kaže, da je Slovenija na tem področju ena najmanj uspešnih članic EU.
Med glavnimi ovirami za nedoseganje omenjenih ciljev so strokovnjaki različnih institutov in podjetij na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavili birokratske ovire, predvsem pri umeščanju obnovljivih virov energije (vetrne elektrarne, hidroelektrarne) v prostor, pomanjkanje znanja in strokovnjakov na tem področju.
Obenem oviro predstavljajo tudi visoki začetni stroški, pri čemer je potrebno zagotoviti ekonomičnost in konkurenčnost te energije ter zagotoviti likvidnost investitorjem. Med problemi so omenili tudi neintegralen pristop do problematike ter pot od vira do omrežja.
Kot je povedal Silvo Škornik z ministrstva za gospodarstvo, glavni vir obnovljivih virov energije v Sloveniji predstavlja hidroenergija, kjer smo odvisni o vodnatosti rek in ta v zadnjih letih pada. "Obenem poraba električne energije stalno narašča. Težave pa predstavlja tudi odnos javnosti do razpršenih virov proizvodnje energije," je dejal.
"EU si obeta, da bo sektor obnovljivih virov energije do leta 2020 podvojil zaposlenost s sedanjih 1,4 milijona na 2,8 milijona zaposlenih. V globalni ekonomiji pa naj bi zelene ekonomije z današnjih pet odstotkov v letu 2020 dosegle 14-odstoten delež," je pojasnila Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan. V tem kontekstu so po njenem mnenju najpomembnejši sektorji poleg upravljanja z vodami, tudi energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije.
Urbančičeva meni, da je v Sloveniji najpomembnejši obnovljiv vir energije biomasa, sledi vodna energija, dinamičen je razvoj sončne energije in bioplina. Izjemni potenciali so po njenem mnenju tudi v energiji vetra in biotermalni energiji.
"V prihodnosti bodo imeli pomembno vlogo predpisi, ki bodo omogočili zamenjavo kurilnega olja z obnovljivimi viri, ki morajo biti podkrepljeni s subvencijami in ustrezno davčno cenovno politiko," je še poudarila Urbančičeva.
Djordje Žebeljan iz Holdinga slovenskih elektrarn meni, da je vir obnovljiv, če je obnovljiva tudi njegova baza. "Povečanje obnovljivih virov energije pa ni pomembno
samo za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, pač pa moramo biti tudi posamezniki pri sebi obnovljivi," še dodaja.
"Biogoriva prve generacije so z vidika trajnosti dokaj problematična, ključno je, da bodo ta goriva druge generacije proizvedena bolj trajnostno in da se kriteriji upoštevajo trajnejše," je dejala Marta Svoljšak iz Petrola, ki je ob tem poudarila, da potrošnika žene cenovna dostopnost in ne okoljska ozaveščenost.
Da ima fotovoltaika izjemno prihodnost v sektorju obnovljivih virov energije je prepričan Uroš Merc podjetja Bisol. "Do leta 2020 bi lahko fotovoltaika predstavljala 12-odstoten delež električne energije v EU, saj naj bi bila do tega leta cenejša od konvencionalnih virov energije," je izpostavil.
Franko Nemac iz Agencije RS za prestrukturiranje energetike je ob tem poudaril, da bi lahko bila proizvodnja opreme za sončne elektrarne izjemna razvojna priložnost za Slovenijo.
Publikacijo Obnovljivi viri energije je v 2000 izvodih izdala Fit media, in sicer v zbirki Zelena Slovenija.
