Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo so zdaj na voljo tudi v podatkovnem portalu SI-STAT.
Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo so bili prvič objavljeni v publikaciji s tem naslovom v zbirki Brošure dne 13. 5. 2010, potem pa v njeni drugi, posodobljeni izdaji dne 29. 11. 2010, zdaj pa so na voljo – znova osveženi – tudi v podatkovnem portalu SI-STAT. Posodobili smo jih z zadnjimi podatki, ki so na voljo; večinoma so to podatki za leto 2010.
Aktualnost problematike trajnostnega razvoja in blaginje
Problematika trajnostnega razvoja je zelo aktualna, saj se vedno bolj zavedamo povezav med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Trajnostni razvoj je en od temeljnih in poglavitnih ciljev Evropske unije, ki poskuša s povezovanjem gospodarskega razvoja, socialne pravičnosti in varstva okolja nenehno izboljševati kakovost življenja ter blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij.
Merjenje napredka pri doseganju trajnostnega razvoja je sestavni del prenovljene Strategije EU za trajnostni razvoj (10917/06) iz leta 2006. Eurostat mora vsaki dve leti pripraviti poročilo o spremljanju napredka pri doseganju trajnostnega razvoja EU na podlagi sklopa kazalnikov trajnostnega razvoja EU. Zadnje poročilo je bilo objavljeno 23. 11. 2011 in je dostopno tudi na Eurostatovi spletni strani.
Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo
Prizadevanjem na tem področju sledimo tudi na Statističnem uradu Republike Slovenije. Prvi nabor kazalnikov trajnostnega razvoja za Slovenijo se je oblikoval na delavnici, ki smo jo organizirali aprila 2009. Združili smo jih v tri področja: blaginja, ravnovesje in skromnost ter medgeneracijsko sodelovanje. Znotraj vsakega področja se kazalniki osredotočajo na posamezna okoljska, gospodarska in socialna področja. Namen kazalnikov ni ocenjevanje, ali je Slovenija trajnostna ali ne, ampak spremljanje napredka pri doseganju ciljev s posameznih področij.
V katero smer se razvija Slovenija?
Med 26 objavljenimi kazalniki so trendi zelo različni in kažejo precej mešano sliko. V zadnjih letih je bil zelo opazen vpliv svetovne gospodarske in finančne krize, ki je močno vplivala na različna področja. Pri nekaterih kazalnikih je zato sprememba lahko le odraz krize, in ne kakega dolgoročnega trenda. Med pozitivne spremembe lahko štejemo na primer zmanjševanje onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, povečevanje deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije, zmanjševanje količine komunalnih odpadkov na prebivalca, povečevanje deleža otrok, vključenih v otroške vrtce ipd. Na drugi strani lahko opazimo številne negativne spremembe, na primer povečevanje stopnje registrirane brezposelnosti, povečevanje stopnje tveganja revščine in povečevanje dolga sektorja država. Nekaj kazalnikov se že dlje časa bistveno ne spreminja, na primer mikrobiološka kakovost pitne vode, število prebivalcev na zdravnika v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu in delež obsojenih oseb med prebivalci Slovenije.
Glavna sporočila, ki jih prinašajo objavljeni kazalniki, objavljamo tudi na posodobljeni spletni strani kazalnikov trajnostnega razvoja; tam so navedene tudi različne povezave in dokumenti s področja trajnostnega razvoja.
Podrobnejši podatki in časovne serije so dostopni na SI-STAT podatkovnem portalu, ki vam omogoča enostaven način pregledovanja in izpisovanja podatkov v različne formate. Registrirani uporabniki imajo možnost shranjevanja tabel za kasnejši pregled in možnost naročanja na samodejno obveščanje o posodobitvah podatkov.
