V Sloveniji smo v letu 2010 porabili 125 milijonov m3 vode, vsak prebivalec je je porabil v povprečju 42 m3, na dan pa vsak približno 117 litrov.
Voda je nenadomestljiva naravna dobrina, življenjski prostor in vir številnih dejavnosti človeka – od nje je odvisna kakovost našega bivanja, pa tudi obstoj življenja samega. 22. marec je svetovni dan voda. Čistost okolja, v katerem živimo, se kaže tudi v kakovosti vode, saj je ta ključna za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi. Za zdravo življenje pa je pomembna tudi prehrana, tako način pridelave hrane kot tudi predelava in priprava hrane. Prav tej temi je namenjen letošnji svetovni dan voda – z geslom »Voda in varnost preskrbe s hrano«. Pomembno je, da se zavedamo, da je voda vir našega življenja: naša skrb mora biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik in njihove kakovosti ter ravnanju z odpadnimi vodami. Vodno bogastvo Slovenije Slovenija se uvršča med vodno zelo bogate države v Evropi. Letno se po ozemlju Slovenije samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode: to pomeni, da skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Večina rek izvira v alpskem svetu, zato je največ pitne vode v zgornjem delu rek. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja. Največ vode porabi prebivalec v osrednjeslovenski statistični regiji. Večina vode iz javnega vodovoda se v Sloveniji načrpa iz podzemnih virov. Po zadnjih podatkih (ti so iz leta 2010), je bil ta delež 98-odstoten; le majhen del vode, komaj 2 odstotka, pa se načrpa iz površinskih voda. Oskrba s pitno vodo iz površinskih voda se zaradi njene slabe kakovosti z leti še zmanjšuje. V letu 2010 je bilo v Sloveniji porabljenih skupaj – za različne namene – 125 milijonov m3 načrpane vode, in sicer:
- 85 milijonov m3 vode za gospodinjstva;
- 31 milijonov m3 vode za druge gospodarske in negospodarske dejavnosti;
- 6 milijonov m3 vode je bilo dobavljenih drugim vodovodnim sistemom;
- 3 milijoni m3 vode iz hidrantov so bili porabljeni za potrebe gasilcev, za čiščenje cest, ulic.
Poraba vode v gospodinjstvu ter v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih na prebivalca se od leta 2008 bistveno ne spreminja: v zadnjih letih se je skupna količina porabljene vode zmanjšala za 0,2 %, tj. na 84,5 milijona m3 vode oz. na 57 m3 vode na prebivalca (v letu 2010), to je približno 117 litrov na prebivalca na dan v Sloveniji. Največ vode v gospodinjstvu na prebivalca so v letu 2010 porabili v osrednjeslovenski statistični regiji, skupaj 57 m3 načrpane vode na prebivalca; v gorenjski in obalno-kraški regiji je bilo porabljenih po 42 m3, v notranjsko-kraški in goriški regiji po 37 m3, v savinjski in podravski regiji po 36 m3, v zasavski regiji 34 m3, v spodnjeposavski regiji in v jugovzhodni Sloveniji po 33 m3, v koroški regiji 30 m3, najmanj pa v pomurski regiji, 27 m3 vode na prebivalca. Grafikon 1. Poraba vode na prebivalca po statističnih regijah Slovenije
Vir: SURS
Večina načrpane vode iz podzemnih virov v povodju Donave V skladu s hidrografsko delitvijo Slovenije je bilo v letu 2010 – na to leto se nanašajo zadnji podatki, ki so nam na voljo – kar 87 % vse vode iz javnega vodovoda načrpane iz podzemnih virov v povodju Donave, medtem ko je bilo v povodju Jadranskega morja načrpane iz podzemnih virov le 13 % vode. Največ za gospodinjstva porabljene vode iz povodja Donave je bilo iz porečja Save (nekaj več kot 76 %), potem iz porečja Drave (20 %) in iz porečja Mure (4 %). K povodju Jadranskega morja prispevajo jadranske reke (Slovenska obala, Timav in Slovenska Istra) približno 50 %, druga voda za porabo v gospodinjstvih pa prihaja iz porečja Soče (Zgornja in Spodnja Soča, Vipava, Nadiža in Idrija). Poraba vode za namakanje kmetijskih površin Kako pomembna je voda pri pridelavi hrane, nam kažejo tudi pridobljeni podatki o namakanju kmetijskih in drugih površin.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2010 je bilo za namakanje porabljenih 1,6 milijona m3 vode, od tega je bilo 66 % namakalne vode iz zbiralnikov, 34 % pa iz tekočih voda, podtalnice in iz drugih virov.
Namakanih je bilo 3.501 hektarov zemljišč; od tega je bilo 77 % teh zemljišč namakanih z oroševanjem, 23 % pa kapljično. 73 %, vseh površin namakanih zemljišč so bili njive in vrtovi, 18 % površin zemljišč so bili sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, preostalih 9 % površin zemljišč je bilo drugo, npr. golf igrišča, športna igrišča. Poraba vode v državah članicah Evropske unije v m3 na prebivalca Količine porabljene vode v m3 na prebivalca v posameznih državah članicah EU se med seboj močno razlikujejo. Po podatkih Eurostata je bilo v državah Evropske unije v povprečju v letu 2008 oz. 2009 porabljenih 70 m3 vode na prebivalca. Zadnji razpoložljivi podatki o porabi vode v enem letu v m3 na prebivalca se nanašajo na različna obdobja. Podatki za Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Estonijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo in Slovenijo se nanašajo na leto 2009, podatki za Ciper, Češko republiko, Italijo in Španijo pa na leto 2008, podatki za Grčijo, Irsko, Latvijo, Nemčijo, Slovaško, Švedsko in Združeno kraljestvo na leto 2007, Francijo pa je edini razpoložljivi podatek za leto 2001. Grafikon 2. Poraba vode iz javnega vodovoda na prebivalca, EU
Vir:Eurostat
Največ vode na prebivalca v enem letu, to je nad 125 m3, je bilo porabljene na Irskem in sicer kar 141 m3 na prebivalca, sledijo Ciper, Latvija in Združeno kraljestvo, kjer se giblje poraba vode med 101 in 125 m3 na prebivalca, med 76 in 100 m3 vode na prebivalca porabijo v Franciji, Latviji, Španiji in na Švedskem, največ držav, med katerimi je tudi Slovenija, pa porabi med 51-75 m3 vode na prebivalca. Najmanjšo količino porabljene vode v enem letu in sicer med 0-50 m3 na prebivalca beležijo v Češki republiki, Estoniji, Litvi, Madžarski, Poljski in Romuniji. V letu 2009 je znašala poraba vode na prebivalca v Sloveniji 58 m3.
