Zastekljene površine naj bi zavzemale najmanj 20 odstotkov celotnega tlorisa prostora, a to še ni zagotovilo za kakovostno naravno osvetlitev, ki pomembno vpliva ne samo na naše zdravje in počutje, ampak tudi na umske sposobnosti. Načrtovanje in razporeditev okenskih odprtin sta zato pomemben snovanja del bivalnih prostorov, toliko bolj, če si dom urejamo tik pod streho.
Raziskava Healthy Homes Barometer 2016 (HHB 2016) je pokazala, kar 76 odstotkov Evropejcev prižge luč zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe v prostorih tudi takrat, ko zunaj sije sonce. Razlog: premalo oken, ki so poleg tega najverjetneje še neustrezno umeščena. »Možnosti za ustrezno razporeditev strešnih oken, kar pomembno vpliva na porazdelitev naravne svetlobe, je v mansardi veliko, za dober ’rezultat’ pa je treba poznati nekatere zakonitosti,« pravi Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux.
Z enim večjim oknom, na primer, bomo dosegli bolj intenzivno osvetlitev določene površine, kar je še zlasti zaželeno za delovne površine, medtem ko bomo z ustrezno razporeditvijo več manjših manjših oken zagotovili enakomernejšo razporeditev svetlobe po celotnem prostoru.
Skozi (pre)visoko vgrajeno strešno okno bo v mansardo prišlo več razpršene svetlobe, po drugi strani pa ne bo omogočalo razgleda in preprostega odpiranja oziroma zapiranja.
Največ svetlobe in zraka v stanovanju pod streho bomo imeli, če je mansarda odprta do slemena, kar je vsekakor ena izmed prednosti, ki jo velja izkoristiti, če je le mogoče.
Eno večje okno ali več manjših?
V devet kvadratnih metrov velikem prostoru naj bi bilo 1,8 kvadratnega metra zastekljenih površin. Eno večje okno bo zadovoljivo osvetlilo 46 odstotkov prostora, štiri manjša, enakomerno razporejena in s površino, ki je enaka površini večjega, pa bodo ustrezno osvetlila kar 65 odstotkov prostora.
Optimalno je, da je spodnji rob strešnega okna 90 do 110 cm od tal. Tako bomo imeli lep razgled na okolico, okno bomo lahko po potrebi preprosto odpirali in zapirali.
Velikost strešnega okna v obstoječih hišah prilagodimo razdalji med špirovci. Če je premajhna in lahko vgradimo le ožje okno, bo skozenj v mansardo prihajalo manj naravne svetlobe.
Dovolj prostora za vgradnjo večjega okna lahko zagotovimo z izdelavo tako imenovanega menjalnika. Če to ni mogoče, skozi manjše okno pa ne bo prihajalo dovolj svetlobe, lahko med obstoječa špirovca vgradimo dve ožji okni. Rezultat bo približno enak.
Preverite načrtovano naravno osvetlitev
Sogovornica poudarja, da je v fazi načrtovanja bivalnih prostorov pod streho vsekakor priporočljivo preveriti načrtovano naravno osvetlitev. Arhitekti si pri tem pomagajo z različnimi programskimi orodji, s katerimi lahko izmerijo svetlobne vrednosti v prostoru, še preden je stanovanje zgrajeno, na ta način pa optimizirajo naravno osvetlitev. »Kakovostna naravna osvetlitev je pomembna za zdravje in počutje stanovalcev, od nje je odvisna poraba električne energije za umetno razsvetljavo, predvsem pa poraba energije za ogrevanje doma pozimi in hlajenje poleti. Pri tem ne gre samo za ustrezno število, velikost in razporeditev strešnih oken, upoštevati je treba tudi fasadna oziroma vertikalna,« pravi Ličen Pajenkova.
Vpadni kot svetlobe, ki v mansardo prihaja skozi strešno okno, je zaradi poševne strehe veliko večji kot pri vertikalnem oknu, zato se marsikatera mansarda dobesedno kopa v naravni svetlobi – strešno okno je namreč obrnjeno naravnost k izvoru svetlobe, zato je prostor pri enako veliki zastekljeni površini kar trikrat bolje osvetljen kot z vertikalnim oknom.
Da umetna svetloba negativno vpliva na učne sposobnosti, storilnost in na splošno počutje, so potrdile že številne raziskave, dodaja sogovornica: »Učenci v učilnicah z več naravne svetlobe so pri reševanju matematičnih testov za 20 odstotkov hitrejši kot njihovi vrstniki v učilnicah, v katerih je dnevne svetlobe primanjkovalo, pri bralnih testih pa so hitrejši za 26 odstotkov. Enakomerna osvetlitev učilnice poveča sposobnosti učenja za 19 do 20 odstotkov, kar je pomemben podatek tudi za vse, ki imajo doma otroke ali pa si doma urejajo delovni kotiček.«
Načrtovanje in razporeditev okenskih odprtin sta pomemben del snovanja bivalnih prostorov. Na fotografijah je očitna razlika v količini naravne svetlobe, ki je je prostor deležen, če smo vgradili le eno strešno okno
Strešno okno je boljša rešitev kot frčada
Pri enako veliki stekleni površini bo osvetlitev vsaj za 30 odstotkov boljša, če se bomo namesto za izdelavo frčade odločili za vgradnjo strešnega okna. To nam omogoča tudi razgled, s katerim se pri frčadi ne moremo pohvaliti. Na splošno velja, da je izdelava frčade smiselna le v primerih, ko je treba povišati oziroma povečati prostor, vendar mora biti dovolj velika.
Učinek dnevne svetlobe lahko preverite tudi z aplikacijo na telefonu
V podjetju VELUX so razvili preprosto aplikacijo za pametne telefone, s katero je mogoče oblikovati posamezne prostore in hkrati vizualizirati pravi učinek dnevne svetlobe. Izris simulacije prostora s pohištvom in okni v 360-stopinjski tehnologiji prejmete na svoj telefon, ogledate pa si ga lahko s 3D-očali. »Aplikacija MyDaylight, ki je na voljo v slovenskem jeziku v trgovinah AppStore in Google play, je narejena je z namenom, da uporabnik dodaja in odvzema okna v prostoru in si tako lažje predstavlja, kaj posamezno okno pomeni za prostor,« pravi Katja Ličen Pajenk.
Povezane vsebine
