Zmote o mansardi

1.

V mansardi je poleti vroče. 

NE DRŽI. 

Pri današnjem načinu gradnje in s premišljeno postavitvijo okenskih odprtin to ni več problem. Zunanja senčila na strešnih oknih zadržijo do 80% sončne toplote.

2. 

V mansardah, ki so odprte do špice bomo porabili več energije za ogrevanje, ker gre vsa toplota gor.

Res, da se topel zrak dviga, ampak volumsko je prostor čisto v špici mansarde zelo majhen in toplotne izgube pri tem so minimalne. Veliko več pridobimo, če odpremo prostor, ker deluje takšna mansarda bolj zračno in prostorno.

3.

Steklene površine so velik »izgubar« energije, še posebej strešna okna.

Na trgu najdemo samo energijsko učinkovite zasteklitve na vse oknih. Pravzaprav je strešno okno, ki je obrnjeno proti soncu, vir energije. Njegova energijska bilanca je pozitivna in to že pri dvoslojni zasteklitvi. To pomeni, da skozi takšno okno dobimo več energije, kot jo izgubimo – sončni žarki namreč dodatno ogrevajo prostor pozimi.

4.

Strešna konstrukcija je omejitev in v mansardi so lahko le sekundarni prostori.

Tako razgibano in dinamično lahko naredite le mansardo. Nobeno nadstropje ne nudi toliko različnih možnosti kot mansarda. Še streho lahko »odprete«, da imate pogled na zvezde. V Parizu so najdražja prav mansardna stanovanja.

5. 

V mansardi se počutimo utesnjene in prostori niso dovolj zračni.

V majhnem prostoru, ki ni redno zračen se vedno počutimo utesnjene pa naj bo to mansarda ali običajno nadstropje. Je res, da se v mansardah pogosto naredi majhne prostore zato, ker se je včasih zapiralo strop na 2,4 m in »skrivalo« poševnino.

6.

V mansardi mora biti čim višji parapetni zid.

Ena največjih napak slovenskih mansard je, da se, kljub načrtu, ki ima parapetni zid 80 cm naredi še nekaj dodatnih vrst opeke. Mansarda je pri tem res višja toda vsi postori, ki so osvetljeni preko oken v strehi (frčada ali strešno okno) imajo pogled na nebo in ne na okoliško pokrajino. Se strinjamo, da je bolje, če so takšni prostori v kleti, ne pa čisto na vrhu stavbe?