Zemeljski plin je danes zagotovo energent prehoda v popolnoma obnovljivo prihodnost. Pridobiva se iz podzemnih nahajališč in se ga po plinovodnih omrežjih distribuira do uporabnika. Je gorivo, ki je fosilnega izvora in produkt razkroja organskih snovi. Zemeljski plin sestavljajo različni plini. V tej zmesi je največ metana, katerega je kar do 99 %, prisotni plini pa so še propan, etan, …
Od novembra lani, ko je država določila cenovno kapico za zemeljski plin, se je borzna cena plina več kot petkrat znižala, a slovenska gospodinjstva za kilovatno uro še vedno plačujejo 0,073 evra (državno regulirana cena, brez davkov in prispevkov). Zakaj?
Slovenski trg zemeljskega plina je dobro delujoč, o čemer nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu so cene zemeljskega plina danes nižje kot pred osmimi leti. Podatki Eurostata namreč kažejo, da so se končne cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih osmih letih znižale za 29 odstotkov in bile v drugi polovici leta 2019 za 16 odstotkov nižje …
Zmanjšanje porabe energije je osrednja prioriteta ne samo evropske energetsko-podnebne zakonodaje, ampak tudi zasnovanega Energetskega koncepta Slovenije, ki bo določal energetsko usmeritev naše države do leta 2035 s pogledom do leta 2055. Poleg energetske učinkovitosti so njegove glavne naloge prehod Slovenije v nizkoogljično družbo ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza in rabe fosilnih goriv. Velik vpliv na povečano rabo energije ima …
