Evropski plinski sistem se je v zadnjih letih močno spremenil. Večja razpršenost dobave, visoka napolnjenost skladišč in rast utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) povečujejo odpornost trga na geopolitične pretrese. Kaj se je spremenilo po energetski krizi in zakaj so današnje razmere drugačne kot leta 2022?
Plinski kondenzacijski kotel ostaja ena najbolj razširjenih rešitev za ogrevanje starejših hiš in objektov z radiatorji. Preverili smo, kako deluje, kakšni so stroški ogrevanja, koliko stane vgradnja ter v katerih primerih je lahko smiselna alternativa drugim ogrevalnim sistemom.
Ali rast cen plina na borzah res pomeni višje stroške za gospodinjstva? Pojasnjujemo, zakaj kratkoročna nihanja ne vplivajo neposredno na položnice in kako dobavitelji zagotavljajo stabilnost cen.
Razmišljate o tem, da bi svoj dom ogrevali z zemeljskim plinom? Do uporabe plina lahko pridete bolj preprosto, kot si mislite, saj sta postopek priključitve na plinovodno omrežje in začetek uporabe plina hitra in preprosta.
V prihodnosti ga bosta nadomeščala še sintetični metan in vodik. Kljub temu bo imel v prihodnji energetski perspektivi pomembno vlogo, kajti obnovljivi viri potrebujejo podporo, poleg tega je plinska infrastruktura razvita in dobro deluje, zato je ni smiselno kar odpisati. Plin je po eni strani zanesljiv vir energije, kadar drugi viri niso na voljo, po drugi strani pa omogoča shranjevanje …
Prenovljeni energetski zakon v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin (UNP), v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva (tudi na drva in pelete), poleg tega postavlja omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina. V javnosti je veliko razburjenja, češ da je zakon nesprejemljiv in močno posega v življenje ljudi. Na pristojnem ministrstvu očitke zavračajo. GIZ DZP: …
Vsaka država Evropske unije mora v skladu z evropsko Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom pripraviti Načrt za izredne ukrepe, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje vpliva motenj v oskrbi s plinom.
Mednarodne organizacije in globalne energetske družbe napovedujejo, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in bo prevzel osrednjo vlogo pri zagotavljanju energetskih potreb. Zaradi tega zemeljski plin ni samo »prehoden« energent na poti v brezogljično družbo.
Evropska unija mora za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 preoblikovati energetski sistem, ki je vir 75 odstotkov njenih emisij toplogrednih plinov. Pomembno vlogo pri razogljičenju bo imel vodik, s katerim je nedvomno povezana tudi prihodnost ogrevanja. Že danes je namreč mogoče zemeljskemu plinu dodajati do 20 odstotkov vodika in s tem občutno zmanjšati izpuste CO2.
Zemeljski plin lahko v industriji in stanovanjskih objektih uporabljamo za ogrevanje prostorov ter kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove odlike so boljši izkoristek, takojšnja in enakomerna toplota, nizke cene in največji dolgoročni prihranki.
Konec leta 2017 je bil zemeljski plin na voljo v distribucijskih sistemih v 82 slovenskih občinah, večinoma v tistih z večjo gostoto poselitve. Prednosti tega najčistejšega energenta med vsemi fosilnimi gorivi je izkoriščalo 133.460 slovenskih gospodinjstev. Oskrba z zemeljskim plinom je bila nemotena, cena pa nižja v primerjavi z drugimi energenti.
V Sloveniji smo z odloki o načrtih za kakovost zraka sprejeli rešitev, da ima na območjih, kjer je vsebnost prašnih delcev v zraku presežena, prednost ogrevanje z daljinsko toploto in zemeljskim plinom. Ta velja za najčistejši energent med vsemi fosilnimi gorivi, zalog je dovolj po vsem svetu, uporabljamo pa ga tako v industriji kot tudi v gospodinjstvih (za ogrevanje prostorov, …
Oskrba z zemeljskim plinom je v Evropi vedno bolj popularna, saj ga lahko uporabljamo tako v industriji kot stanovanjskih objektih. Ne samo za ogrevanje prostorov, ampak tudi za kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove odlike so takojšnja in enakomerna toplota, nizke cene in najvišji dolgoročni prihranki. Letošnji podatki Eurostata kažejo, da sta najpomembnejša vira energije v gospodinjstvih …
V Kranju je 20. oktobra potekala deveta redna seja skupščine GIZ distribucije električne energije. Predsedniki uprav petih elektrodistribucijskih družb so obravnavali pomen ustrezno dimenzioniranega in razvitega elektroenergetskega omrežja, ki je prepogosto spregledan, a ključen element za uresničitev vladne Strategije na področju alternativnih goriv v prometu, ki predvideva, da bo leta 2030 pri nas 200.000 električnih avtomobilov. Velik uspeh elektrodistribucijskih …
Trg zemeljskega plina v Sloveniji deluje dobro in zanesljivo, kar je poleg ugodnih cen za končne uporabnike vzrok za vedno več odjemalcev. Cene zemeljskega plina so na maloprodajnem trgu danes nižje kot pred osmimi leti. Podatki kažejo, da so se končne cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih osmih letih znižale za skoraj 30 odstotkov in da so bile v …
Mnogi uporabniki kurilnega olja bi želeli zmanjšati stroške ogrevanja. Možnosti so naslednje: obstoječi starejši kotel ali nizkotemperaturni kotel na olje nadomestiti z novim kondenzacijskim kotlom na olje ali pa ga zamenjati s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin.
Informacije o piškotkih
Dobrodošli na strani Varčevanje Energije! Na svojih spletnih straneh uporabljamo piškotke. Poleg piškotkov, ki so nujni za tehnično delovanje spletne strani, uporabljamo tudi piškotke še za oglasno-marketinške namene, analitična orodja in družbena omrežja. S klikom na 'Sprejmi in zapri' boste podali soglasje za vse zgoraj naštete namene. V razdelku 'Nastavitve' lahko zavrnete uporabo nenujnih piškotkov. Hkrati lahko podate soglasje le za določen namen. V primeru, da v razdelku Nastavitve zavrnete soglasje, bodo naloženi le nujni piškotki. Več o naši uporabi piškotkov si preberite na strani Politika Varstva podatkov.
