V prihodnosti ga bosta nadomeščala še sintetični metan in vodik. Kljub temu bo imel v prihodnji energetski perspektivi pomembno vlogo, kajti obnovljivi viri potrebujejo podporo, poleg tega je plinska infrastruktura razvita in dobro deluje, zato je ni smiselno kar odpisati. Plin je po eni strani zanesljiv vir energije, kadar drugi viri niso na voljo, po drugi strani pa omogoča shranjevanje …
Prenovljeni energetski zakon v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin (UNP), v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva (tudi na drva in pelete), poleg tega postavlja omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina. V javnosti je veliko razburjenja, češ da je zakon nesprejemljiv in močno posega v življenje ljudi. Na pristojnem ministrstvu očitke zavračajo. GIZ DZP: …
Razmišljate o tem, da bi svoj dom ogrevali z zemeljskim plinom? Do uporabe plina lahko pridete bolj preprosto, kot si mislite, saj sta postopek priključitve na plinovodno omrežje in začetek uporabe plina hitra in preprosta.
Vsaka država Evropske unije mora v skladu z evropsko Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom pripraviti Načrt za izredne ukrepe, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje vpliva motenj v oskrbi s plinom.
Evropska komisija je v začetku leta predstavila osnutek novega okvira EU za razogljičenje trgov plina, spodbujanje uporabe vodika in zmanjšanje emisij metana. Evropska unija mora razogljičiti energijo, ki jo porabi, da bi do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov in do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Ti predlogi bodo prispevali k uresničitvi tega cilja.
Mednarodne organizacije in globalne energetske družbe napovedujejo, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in bo prevzel osrednjo vlogo pri zagotavljanju energetskih potreb. Zaradi tega zemeljski plin ni samo »prehoden« energent na poti v brezogljično družbo.
Evropska unija mora za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 preoblikovati energetski sistem, ki je vir 75 odstotkov njenih emisij toplogrednih plinov. Pomembno vlogo pri razogljičenju bo imel vodik, s katerim je nedvomno povezana tudi prihodnost ogrevanja. Že danes je namreč mogoče zemeljskemu plinu dodajati do 20 odstotkov vodika in s tem občutno zmanjšati izpuste CO2.
Ob prihajajoči ogrevalni sezoni je pomembno, da se vprašamo, ali nam obstoječi ogrevalni sistem nudi dovolj udobja in nizke stroške. Zemeljski plin je energent številnih odlik, med katerimi so takojšnja in enakomerna toplota, nizka cena in največji dolgoročni prihranki. Uporabljamo ga tako v industriji kot v stanovanjskih objektih, z njim lahko ogrevamo prostore, uporabljamo pa ga tudi za kuhanje in …
Zemeljski plin lahko v industriji in stanovanjskih objektih uporabljamo za ogrevanje prostorov ter kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove odlike so boljši izkoristek, takojšnja in enakomerna toplota, nizke cene in največji dolgoročni prihranki.
Konec leta 2017 je bil zemeljski plin na voljo v distribucijskih sistemih v 82 slovenskih občinah, večinoma v tistih z večjo gostoto poselitve. Prednosti tega najčistejšega energenta med vsemi fosilnimi gorivi je izkoriščalo 133.460 slovenskih gospodinjstev. Oskrba z zemeljskim plinom je bila nemotena, cena pa nižja v primerjavi z drugimi energenti.
V Sloveniji smo z odloki o načrtih za kakovost zraka sprejeli rešitev, da ima na območjih, kjer je vsebnost prašnih delcev v zraku presežena, prednost ogrevanje z daljinsko toploto in zemeljskim plinom. Ta velja za najčistejši energent med vsemi fosilnimi gorivi, zalog je dovolj po vsem svetu, uporabljamo pa ga tako v industriji kot tudi v gospodinjstvih (za ogrevanje prostorov, …
Oskrba z zemeljskim plinom je v Evropi vedno bolj popularna, saj ga lahko uporabljamo tako v industriji kot stanovanjskih objektih. Ne samo za ogrevanje prostorov, ampak tudi za kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove odlike so takojšnja in enakomerna toplota, nizke cene in najvišji dolgoročni prihranki. Letošnji podatki Eurostata kažejo, da sta najpomembnejša vira energije v …
Vsi tisti, ki za ogrevanje uporabljajo energetsko manj učinkovite energente in ogrevalne sisteme (npr. kotle za kurilno olje in utekočinjen naftni plin ali električne radiatorje), lahko s premišljeno investicijo v eno izmed sodobnih ogrevalnih tehnologij ustvarijo dolgoročni prihranek, izboljšajo kakovost zraka in najpomembneje – dosežejo zmanjšanje stroškov ogrevanja. Velik vpliv na povečano rabo energije ima ogrevalni sistem, pri katerem v …
1. julija lani je trg z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce v Sloveniji praznoval prvih deset let obstoja. V tem obdobju se je trg dodobra razvil in danes ponuja številne priložnosti tako za odjemalce kot druge udeležence. To vključuje daljši trend padanja cen z vmesnimi rahlimi nihanji na maloprodajnem trgu. Cene zemeljskega plina so bile v drugi polovici leta 2017 …
Ogrevanje na zemeljski plin je najpogosteje uporabljen ogrevalni sistem v zahodni Evropi – še posebej v Nemčiji, kjer je bilo v letu 2015 od vseh prodanih ogrevalnih sistemov kar 76 % plinskih kotlov. Med temi je bila večina kondenzacijskih plinskih kotlov. Značilnosti tovrstnih kotlov so nadpovprečen izkoristek, najboljše koriščenje energije in varčna poraba. In ker plinske kondenzacijske kotle izdelujejo v …
V Kranju je 20. oktobra potekala deveta redna seja skupščine GIZ distribucije električne energije. Predsedniki uprav petih elektrodistribucijskih družb so obravnavali pomen ustrezno dimenzioniranega in razvitega elektroenergetskega omrežja, ki je prepogosto spregledan, a ključen element za uresničitev vladne Strategije na področju alternativnih goriv v prometu, ki predvideva, da bo leta 2030 pri nas 200.000 električnih avtomobilov. Velik uspeh elektrodistribucijskih …
