Zemeljski plin je danes zagotovo energent prehoda v popolnoma obnovljivo prihodnost. Pridobiva se iz podzemnih nahajališč in se ga po plinovodnih omrežjih distribuira do uporabnika. Je gorivo, ki je fosilnega izvora in produkt razkroja organskih snovi. Zemeljski plin sestavljajo različni plini. V tej zmesi je največ metana, katerega je kar do 99 %, prisotni plini pa so še propan, etan, …
Pred enim letom je bilo v javnosti mogoče zaznati veliko dvomov glede zanesljivosti oskrbe in cen zemeljskega plina. Leto pozneje je vse drugače. Tudi med krizno situacijo v lanskem letu je oskrba z zemeljskim plinom potekala nemoteno. Plinovodni sistem je dokazal, da je odporen in zanesljiv, skladišča plina so bila polna in odjemalcem vedno na voljo v zadostnih količinah.
Četudi je cena električne energije višja ter se napovedujejo dodatne podražitve, se dražijo tudi preostali energenti. Trenutno so ogrevalni sistemi na elektriko med najbolj učinkovitimi in tudi cenovno dostopnimi. Članek ponuja odgovor – kako doseči najcenejše ogrevanje na elektriko ter kako do izračuna. Zanima nas, koliko lahko prihranite pri ogrevanju, če v svojem domu preklopite na elektriko. Za lažjo predstavo …
Od novembra lani, ko je država določila cenovno kapico za zemeljski plin, se je borzna cena plina več kot petkrat znižala, a slovenska gospodinjstva za kilovatno uro še vedno plačujejo 0,073 evra (državno regulirana cena, brez davkov in prispevkov). Zakaj?
Da bi v EU zmanjšali odvisnost od ruskih fosilnih goriv, je Evropska komisija v načrtu REPower EU postavila cilj povečati proizvodnjo biometana s 3 milijard m3 (2020) na 35 milijard m3 do leta 2030. To pomeni več kot desetkratno povečanje tega bioplina, ki nastane iz biomase, obnovljivega vira energije.
Vsaka država Evropske unije mora v skladu z evropsko Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom pripraviti Načrt za izredne ukrepe, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje vpliva motenj v oskrbi s plinom.
Evropska komisija je v začetku leta predstavila osnutek novega okvira EU za razogljičenje trgov plina, spodbujanje uporabe vodika in zmanjšanje emisij metana. Evropska unija mora razogljičiti energijo, ki jo porabi, da bi do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov in do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Ti predlogi bodo prispevali k uresničitvi tega cilja.
Mednarodne organizacije in globalne energetske družbe napovedujejo, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in bo prevzel osrednjo vlogo pri zagotavljanju energetskih potreb. Zaradi tega zemeljski plin ni samo »prehoden« energent na poti v brezogljično družbo.
Ogrevanje na plin ima številne prednosti. Določeni dobavitelji zemeljskega plina novim uporabnikom v mesecu maju omogočajo do konca leta 2021 tudi do 50 odstotkov nižjo ceno. Prehod na ogrevanje na zemeljski plin ugodno stimulira država, investicija pa je ena najnižjih.
Zemeljski plin je energent, ki v zadnjih letih iz stanovanjskih hiš izpodriva kurilno olje. Poleg tega, da je med vsemi fosilnimi energenti najčistejši in do okolja najbolj prijazen, marsikoga prepričajo veliki prihranki pri ogrevanju, hitra povrnitev stroškov naložbe in dejstvo, da gre za udobno ogrevanje – pritisneš na gumb in vse deluje, kot mora. Možnost priklopa na zemeljski plin imajo gospodinjstva …
Odločitev o menjavi ogrevalnega sistema ali kotla ne sprejemamo vsak dan, zato pogosto iščemo izkušnje drugih investitorjev, kako so se odločali in kakšni so bili rezultati. Ker se resnično največ naučimo iz prakse in izkušenj, tokrat obravnavamo poučen, za investitorja neugoden, primer menjave kotla na zemeljski plin z novo toplotno črpalko z geosondo.
Tistim, ki plinski kondenzacijski kotel že dolgo uporabljate, se vam bo ta sestavek zdel nepotreben, namenjamo ga predvsem bodočim uporabnikom. Pisanja smo se lotili zaradi novih uporabnikov, ki se odločate za prehod na plinski kotel, pa imate pri tem morda pomisleke.
Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo. Tudi v Sloveniji bomo morali z namenom doseganja energetskih in podnebnih ciljev upoštevali …
Slovenski trg zemeljskega plina je dobro delujoč, o čemer nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu so cene zemeljskega plina danes nižje kot pred osmimi leti. Podatki Eurostata namreč kažejo, da so se končne cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih osmih letih znižale za 29 odstotkov in bile v drugi polovici leta 2019 za 16 odstotkov nižje …
V strnjenem naselju Škofje Loke stoji hiša v obliki kocke, oblečena v belo fasado in visokotlačne kompaktne plošče iz lesnih vlaken, ki veljajo za vremensko odporne, stavbi pa zagotavljajo tudi kakovosten in sodoben izgled. Hiša je zgrajena iz porobetonskih blokov Ytong in velja za zelo dobro nizkoenergijsko. Projektiral jo je arhitekt Robert Ramovš in sicer za svojo štiričlansko družino. …
Ob prihajajoči ogrevalni sezoni je pomembno, da se vprašamo, ali nam obstoječi ogrevalni sistem nudi dovolj udobja in nizke stroške. Zemeljski plin je energent številnih odlik, med katerimi so takojšnja in enakomerna toplota, nizka cena in največji dolgoročni prihranki. Uporabljamo ga tako v industriji kot v stanovanjskih objektih, z njim lahko ogrevamo prostore, uporabljamo pa ga tudi za kuhanje in …
