Temelji za hišo

Podrobnosti: Prispeval UR; Objavljeno 24 Februar 2021

Kvalitetna neprekinjena toplotna izolacija stavb je eno od osnovnih pravil za gradnjo nizkoenergijske ali pasivne hiše. Pasovni temelji za hišo, ki so do sedaj predstavljali klasičen del gradnje, se nadomestijo s temeljno ploščo, ki jo vlijemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo.

Ko smo v Sloveniji pričeli s »pasivno« gradnjo, smo seveda kopirali dolgoletne izkušnje naših severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasadnih površinah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vse nizkoenergijske hiše, ki morda povsem še ne zadostijo pravilu »skoraj-nič energijskih stavb«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno ploščo, da se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasovnih temeljev. Temeljna plošča zagotovi kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo več dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti.

Pomisleka glede gradnje na temeljni plošči v Sloveniji sta bila dva - prvi je prav gotovo ustaljena gradbeniška praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave - potresna varnost.

Temu vprašanju proizvajalci toplotne izolacije za pod temeljne plošče, namenjajo precejšnjo pozornost. Z raziskavami, ki so bile podprte s praktičnimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni problem, nasprotno, pri nižjih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogroženih področjih. Seveda moramo pri projektiranju in izvedbi upoštevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo.

Toplotna izolacija pod temeljno ploščo

Pod temeljno ploščo enostanovanjskih, dvostanovanjskih hiš na potresno ogroženem območju, kot je večinski del Slovenije, običajno uporabimo toplotno izolacijske plošče z deklarirano tlačno trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno deklarirane tehnične karakteristike. Nasveta pa ni za posploševati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo, saj gabariti objekta, njihova masa, konstrukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izračun potresne varnosti in so zahtevane večje tlačne trdnosti izolacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika posameznega projekta, proizvajalci pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter institutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih.

Temeljenje “pasivne” lesene stavbe

Hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije je varno nameščena in trajno zaščitena.

Temeljenje pasivnih hiš pod cono zmrzovanja

Dvoslojna toplotna izolacija je položena direktno v opaž temeljne plošče. V detajlu je prikazana izvedba hidroizolacije na podložnem betonu.

Za te primere se uporabi namensko izdelana toplotna izolacija, ki ima minimalno vodovpojnost tako pri dolgotrajni potopitvi. Ta lastnost zagotavlja ohranjanje predvidenih toplotno izolacijskih lastnosti skozi celotno obdobje koriščenja stavbe. V Sloveniji takšne plošče izdeluje podjetje Fibran. Z odlično toplotno izolativnostjo izolacije spadajo med najkvalitetnejše toplotne zaščite v zemlji. Dolge, gladke plošče z robom na preklop so dobrodošle za hitro in natančno izvedbo površinsko velike toplotno izolacijske podlage. Plošče se lahko polaga eno- ali večslojno, odvisno od želene energijske učinkovitosti stavbe. Debelino izolacije projektant določi s programom ArchiMAID. Od 12 cm do 20 cm debele plošče se sme polagati enoslojno (12 cm že zadošča za stavbe delane po minimalnih zahtevah PURES), za večje potrebne debeline se uporabi večslojen način polaganja. Za montažne hiše in klasično grajene nizkoenergijske hiše, skoraj-nič energijske oz. pasivne in aktivne hiše se debelina XPS izolacije pod temeljno ploščo giblje med 20 in 30 cm. Izolacija, ki se polaga pod temeljno ploščo, mora biti preverjena za ta namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na institutu v Nemčiji).

Gradnja montažne hiše

Cene energentov se vztrajno dvigujejo, zato se upravičeno gradi vedno več nizkoenergijskih hiš, med katere spadajo tudi montažne hiše. Preden se odločimo za montažno hišo moramo poznati njene energijske in druge posebnosti. Kvaliteta montažnih hiš je na visoki ravni, prednosti tovrstne gradnje pa privlači vedno več ljudi. Vendar je med poplavo komercialnih sporočil opaziti premalo koristnih informacij, ki so odločilne pri dokončni odločitvi za gradnjo.

Foto Lumar IG

Številne prednosti
Pred odločitvijo je vsekakor dobro pretehtati dobre in slabe strani tovrstne gradnje in jo primerjati s klasično. Prednosti montažne gradnje so predvsem v hitri gradnji, izredno majhnih toplotnih izgubah in nizkih stroških ogrevanja. Cene montažnih hiš so v primerjavi s klasičnimi ugodne, gradnja je kvalitetna, materiali so naravni, ekološko sprejemljivi, ter zdravju neškodljivi. Hišo lahko naročimo po meri, bodisi s pogodbo "na ključ", ali po sistemu "dokončaj sam". Montažne hiše so zaradi majhne toplotne akumulacije bolj primerne za stensko ogrevanje. Dobre izkušnje iz Posočja potrjujejo dobro potresno varnost, uporabljen negorljiv izolacijski material, npr. kamena volna, zagotavlja dobro požarno varnost. Življenjska doba montažnih hiš je sorazmerno dolga, dobavitelji pa nudijo garancijo na izdelavo in montažo. V primeru gradnje na ključ montažne hiše se sklene pogodba samo z enim podjetjem; poleg tega, da lahko zaradi energetsko varčne izvedbe preko Ekološkega sklada RS, za gradnjo pridobimo ugoden kredit.

Pomanjkljivosti montažnih hiš
Značilnost montažnih hiš je manjša toplotna akumulacija. Kar pomeni, da se montažna hiša v primerjavi s klasično hitro ogreje in hitreje ohladi. Pri slabši regulaciji ogrevanja je pri montažni hiši, v primerjavi z masivno, možno malo večje nihanje notranje temperature zraka. Pomanjkljivost je tudi ta, da med in po gradnji, spremembe in razširitve več niso možne. Parne zapore na notranji strani zunanjih sten ne smemo poškodovati. Občutljivost lesa in toplotne izolacije na vlago in vodo, je v primerjavi z masivno gradnjo večja. Tudi odvisnost montaže od vremena, dokler hiša ni pokrita s kritino, je večja. Zaradi hitre gradnje je potrebno financiranje celotne hiše v zelo kratkem času, razen če izberemo t.i. fazno gradnjo.Vsekakor pa je potrebno dodati, da so nekatere ugotovitve enake tudi pri klasični gradnji, še posebej pri nizkoenergijskih.

Primerjava cene
Da bi se prepričali o ugodni ceni montažne hiše je najbolje, da za enako velikost in izvedbo stanovanjskega objekta pridobimo "ponudbo na ključ" in jo primerjamo z klasično, masivno grajeno hišo. Pri tem je priporočljivo, da za montažno hišo pridobimo najugodnejšo ponudbo v zimskem času, ko so navadno cene montažnih hiš nižje. Cene klasične in motažne gradnje lahko primerjamo le za enaki hiši zgrajeni na ključ, sicer primerjava ni možna. Ker pa gre za različno izvedbo in tehnologijo s povsem različnimi karakteristikami, je razliko v ceni izredno težko ovrednotiti. V vsakem primeru gradnja klasične hiše traja dlje časa. Masivna gradnja ima veliko toplotno akumulacijo pri enaki toplotni prehodnosti vseh gradbenih konstrukcij. Če primerjamo oba načina so gradbeni materiali popolnoma različni, le vse instalacije - vodovodne, električne in instalacije centralne kurjave so lahko enake, ni pa nujno.

Posebnosti montažnih hiš
Montažne hiše so nizkoenergijske hiše, izredno dobro toplotno izolirane. To pomeni, da je poraba energije približno od 30 do 50 kWh/m2 letno ali preračunano na porabo kurilnega olja od 3 do 5l kurilnega olja na m2 letno, (t.i. "trilitrska" oz. "petlitrska hiša"). Določeni proizvajalci, s slabšo toplotno izolacijo, nudijo hiše s porabo energije do 80 kWh/m2 letno, zaradi česar je toplotna prehodnost "U" (kriterij toplotne izolativnosti) zunanjih sten večine montažnih hiš pod 0,20 W/m2K. Nekatere najnovejše montažne hiše imajo U faktor do 0,15 W/m2K, kar meji že na izredno varčne, pasivne hiše. Temu primerno je debelejša tudi toplotna izolacija zunanjih sten in sicer od 15 do 30 cm. Pri tem velja pravilo: čim debelejša in boljša je toplotna izolacija, tem nižja je toplotna prehodnost U. Kar pomeni, da imamo manjše toplotne izgube in s tem nižje stroške ogrevanja.

Montažne hiše so največkrat dvoetažne, mansardne, redkeje samo pritličnmontae. Toplotna izolacija poševnih streh nad mansardo in na ravnih prezračevanih podstrešjih je predvidena z najmanj 30 cm, pri toplotni prehodnosti U < 0,15 W/m2K. Okna nizkoenergijskih hiš so običajno s klasično dvojno zasteklitvijo in s toplotno prehodnostjo U < 1,1 W/m2K. Le za velike steklene površine je smiselno vgraditi troslojna in faktorjem U < 0,7 W/m2K, s čimer dosežemo 36% manjše toplotne izgube kot pri klasičnih.

V praksi pomeni, da ima trilitrska montažna hiša povprečne uporabne površine, z močjo kotla pod 10 kW, letno okoli trikrat manjšo porabo goriva kot klasična, zgrajena, ki zadošča sedaj veljavnim standardom.

Tako nizka poraba energije je posledica odlične zatesnitve in predvsem varčnega prisilnega prezračevanja, pri čemer odpadni topli zrak, pred izstopom ogreva sveži vstopajoči zrak. Rekuperacijska prezračevalna naprava ima velike energijske prihranke, saj "ujame" okoli 70 % ali več toplote. Tako ogret svež zrak se običajno še očisti skozi vgrajene filtre. Skratka, prezračevanje z rekuperacijo je pri takih stavbah nujno.

Priprava na gradnjo
Upravni postopki za gradnjo montažne hiše so enaki kot za klasično gradnjo. Montažna hiša je po izgledu popolnoma podobna klasični. Že pred izdelavo idejnih zasnov je treba vedeti kakšno hišo želimo imeti. Lahko sicer iz kataloga proizvajalca izberemo tipsko montažno hišo, ali jo naročimo po naših željah "po meri". Na tej osnovi bo že določena velikost hiše, ki bo vnesena v načrt parcele.Vse to mora biti skladno z arhitekturnimi značilnostmi kraja in z urbanističnimi kriteriji, ki jih pristojna upravna enota zahteva v določenem okolju. Pred začetkom del je potrebno izdelati projekt (PGD) za pridobitev dovoljenja za gradnjo z vsemi instalacijami in ostalimi deli tehnične dokumentacije (soglasja, projekti za komunalne priključke, vodovod, kanalizacijo, elektriko, telefon, cesto, itd.).

Izbira izvajalca
Posebnost priprave je, da je treba izvajalca montažne hiše izbrati zelo zgodaj in po možnosti pri njem naročiti tudi vse projekte, med njimi tudi PGD za upravni postopek. Praktično smo s tem vezani že na nakup hiše, saj so naročeni projekti uporabni le za izdelavo montažne hiše pri izbranem podjetju. To pomeni, da je najbolje skleniti pogodbo za nakup montažne hiše še pred izdelavo projektov. To sicer ni preveč ugodno, saj še ni vse natančno projektno določeno, poleg tega pa izdaja dovoljenja za gradnjo lahko zelo dolgo traja, zato roka začetka operativne montaže na terenu vnaprej ne moremo določiti. Izbrano kompletno ponudbo lahko spremenimo v pogodbo šele po izdaji dovoljenja za gradnjo in prej naročimo le projekte.

Izdelava gradbenih elementov motažne hiše se vrši v tovarni, takoj za tem sledi montaža na terenu. Pri izdelavi v tovarni so potrebni natančni podatki o vseh instalacijah za vgradnjo instalacijskih cevi v stenah in stropovih, odprtine za dimnik, prezračevanje, itd. Za vse to je nujen predhodno izdelan izvedbeni projekt.

Armirana plošča
V pripravo gradnje spada tudi izvedba armirano betonske plošče, na katero je postavljena hiša, pogosto brez kleti ali nad izdelano kletjo. Pogoji za ploščo so zelo strogi, saj izdelovalec montažne hiše zahteva ravno ploščo z zelo majhnimi tolerancami po višini (cca 1 promil), da ne pride do slabega naleganja sten oz. do razpok v stenah. Zato izvajalec pred začetkom gradnje pregleda nosilno betonsko ploščo, preveri teren, možmost dostopa avtodvigala, prostor skladiščenja, priključek elektrike, vodovoda, utrjenost terena.

Izbira sistema ogrevanja
Tako kot za vse nizkoenergijske hiše, masivne ali lahke montažne velja, da mora biti ogrevalni sistem temu prilagojen. Izbira ogrevalnega sistema zavisi predvsem od lokacije in ali ima montažna hiša klet s kotlovnico. Če na konkretni lokaciji daljinsko ogrevanje ni možno potem tovrstno cenovno ugodno ogrevanje odpade. Za ogrevanje so primerni utekočinjen toplotna črpalka, naftni plin, ali izvedba peletnih kaminov. Sistem ogrevanja na kurilno olje ali klasične sisteme lesne biomase (npr. na polena) ne moremo postaviti v bivalno pritličje ampak v klet, v kateri je kotlovnica in rezervoar za hrambo kurilnega olja. Ker je montažna hiša nizkoenergijska, z majhno močjo kotla in z izredno nizko porabo goriva, klasični ogrevalni sistemi niso primerni, med njimi predvsem ni primerno kurilno olje, saj ne obstojajo manjši kotli pod 15 kW. Če je kotel predimenzioniran, torej je prevelike moči, pomeni to slabši izkoristek. Za ogrevanje montažnih hiš pridejo v poštev klasični kotli na lesne pelete v kleti, biomasni kotli na polena pa zaradi prevelikih moči praktično niso primerni.

Za montažno hišo je zelo smotrno stensko ogrevanje. Zaradi majhne toplotne akumulacije se regulacija ogrevanja hitro odziva na spremembe zunanje temperature, kar je velika prednost montažnih hiš. To velja tudi za talno ogrevanje, ker sta talno in stensko ogrevanje nizkotemperaturna sistema kot nalašč za sisteme s toplotnimi črpalkami in na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin. Pri montažnih hišah pride v poštev tudi toplozračno ogrevanje, ki pa žal zaradi višje investicije ni tako pogosto, je pa zelo primerno v kombinaciji s hlajenjem in prezračevanjem z rekuperacijo. Tudi toplotne črpalke nudijo take možnosti - ogrevanje, PTV, hlajenje in rekuperacijsko prezračevanje s čiščenjem zraka.

Pogodba in gradnja hiše
Dobro precizirana pogodba je nujna, po možnosti "na ključ" s fiksno ceno, natančnim seznamom vseh del. Nepredvidenemu delu se je treba vnaprej izogniti. Če tega nismo sposobni narediti lahko zanesljivo računamo na dodatne stroške in pogajanja o izvedbi in ceni. Po lastnih izkušnjah menim, da je veliko slabša in celo dražja varianta gradnje po sistemu "dokončaj sam". V primeru gradnje na ključ odgovornost za kvaliteto del ni vprašljiva. Pri prevzemu del in pri tehničnem pregledu v tem primeru za uporabno dovoljenje nastopa samo en pogodbeni izvajalec, s podizvajalci pa investitor nima opravka. Pri tem je nujen dober, neodvisen strokovni nadzor. Po drugi strani pa je potreben tudi nadzor izvajalca. Nadzor pri montažni gradnji je drugačen (manj "gradbeniški") kot pri masivni, kjer imamo opravka z lesom, s toplotno izolacijo in posebnostjo izvedbe instalacij (elektrika, voda, ogrevanje).

Kaj, če bo dež
V začetku gradnje in med potekom montaže na terenu, dokler hiša še ni pokrita, je v primeru slabega vremena, nujna prekinitev dela in predhodna pravočasna zaščita toplotne izolacije in lesa oz. pokritje cele hiše. Kvalitetni izvajalec za to poskrbi sam, sicer pa je v izogib možni veliki in nepopravljivi škodi nujno potreben dogovor. Menim, da montaža mora biti zavarovana.

Popolnoma suha gradnja
Če se vam mudi z dograditvijo, je gradnja montažne hiše na ključ idealni način, še posebej v primeru izvedbe suhomontažnih tlakov, ker v tem primeru v celi hiši ni nobenega gradbenega elementa, ki bi zahteval daljši čas sušenja. Takšna hiša je dokončana v neverjetno kratkem času. Namreč klasični, "mokri" tlaki zahtevajo daljši čas sušenja in meritve vlage pred polaganjem parketa. To vedno podaljšuje zaključek gradnje.

Plačilo
Gradnjo je najbolje plačevati po stopnjah, in sicer tako, da investitor denar nakazuje na poseben račun, iz katerega se izvajalcu po opravljeni fazi plača le po predhodni odobritvi naročnika. Pred podpisom pogodbe je smiselno preveriti finančno stanje pogodbene firme. Za večji zahtevan znesek avansa je potrebna previdnost.

"Dokončaj sam" in težave
Sistem gradnje "dokončaj sam" je organizacijsko in strokovno zelo zahteven, poleg tega pa je čas gradnje veliko daljši, posebno še zato, če zaradi pomanjkanja danarja gradimo počasi. Mukotrpno delo s številnimi obrtniki, ki dostikrat nimajo dovolj izkušenj z montažnimi hišami terja davek. Trpi kvaliteta del, naročnik pa škodo plača v obliki nastalih napak (npr. nedopustni preboji, poškodbe parne zapore...). Velika težava je tudi časovna uskladitev del, tuji izvajalci se zelo redko držijo dogovorjenih rokov. Kar je bistveno pa je, da dobavitelj montažne hiše za ta dela ne prizna garancije.

Toplotna izolacija
Večina proizvajalcev uporablja klasične toplotno izolacijske materiale, največ kameno in stekleno volno. Nekateri proizvajalci uporabljajo celulozno toplotno izolacijo (izolacijo iz kosmičev zmletega papirja), posebne ojačane mavčne izolacijske plošče, hiše z leseno fasado, itd. Posebno je treba biti pazljiv, da so tankoslojni zaključni ometi, vključno z lepili in barvo paropropustni, in sicer na silikatni ali še bolje na silikonski osnovi, da hiša "diha", prepušča vlago skozi stene.

Zrakotesnost
Posebnost montažnih hiš je zahteva po popolni zrakotesnosti in zahteva po nepoškodovanju parne zapore. Poškodba parne zapore omogoči prodor vlage v toplotno izolacijo, navlažena toplotna izolacija pa izgubi svoje dobre toplotne lastnosti. V obeh primerih se povečajo toplotne izgube. Zato instalacijske cevi ter vsa druga dela ne smejo prebijati parne zapore.

Posebnost zunanjih sten
V izogib temu naj bodo vsi zunanji komunalni priključki (vodovod, elektrika, telefon, kabelskea TV, razdelilne in priključne omarice) izven zunanjih zidov, lahko pa so na kletnem delu hiše. To posebnost montažnih hiš, je v izogib možni škodi, nujno upoštevati. Zunanje stene se ne smejo vrtati, rezati, prebijati ali kakorkoli poškodovati. Večina instalacij je zato položenih v tlake. V kopalnicah so montirane posebne t.i. sanitarne instalacijske stene. Tudi v kuhinjah so zato pod obešenimi omaricami ustrezne ojačitve.

Zvočna izolacija
Poleg navedenega, je posebno v montažnih hišah med etažami potrebno zagotoviti dobro zvočno izolacijo. Da se zvok ne prenaša po konstrukciji, je toplotno izolirane medetažne plošče s toplotno izolacijo med nosilnimi tramovi pod tlakom potrebno dopolniti z ustrezno debelino kamene volne proti udarnemu zvoku (plavajoči pod). Govorim na primer o medetažni plošči pritličje/mansarda, enako tudi med drugimi bivalnimi prostori, vključno med vmesnimi predelnimi stenami. Za zvočno izolacijo pride v poštev kamena volna in ne drug toplotni izolacijski material. Pri montažnih hišah velja pozornost posvetiti dobri zvočni izolaciji na vseh delih hiše, sicer to izpade kot pomanjkljivost.

Tesnenje med spoji
Montažne hiše so posebno občutljive na kvaliteto tesnenja med spoji posameznih gradbenih elementov, npr. med zunanjimi stenami in stropovi ter med okni in stenami. Če ni zagotovljeno odlično tesnenje, je s tem izničena varčnost, ker se toplotne izgube bistveno povečajo. Zato odlično zatesnjena montažna hiša zahteva v izogib vlagi v prostorih, nujno prisilno prezračevanje, po možnosti z rekuperacijo toplote. To lahko kombiniramo tudi s poletnim hlajenjem, ki pa zaradi odlične toplotne izolacije povsod in vedno ni nujno.

Zaključne ugotovitve
Glede na lastno izkušnjo lahko zaključim, da so pri gradnji montažne hiše predsodki neupravičeni. Zaradi ugodne cene, kvalitete proizvajalcev, prilagodljivosti željam kupcev, so zelo vabljive, ob vsem pa imamo še večje bivalno ugodje. Vsekakor pa je zaradi zahtevnosti pri pripravi na gradnjo koristna pravočasna strokovna pomoč, pri sami gradnji pa priporočljiv dober strokovni nadzor.

Povezane vsebine

Zmote o mansardi	Okna v pasivni hiši	Zvočna izolacija - protihrupna okna

Preberi več

Temelji za hišo in zaščita proti vlagi

Poleg toplotne izolacije moramo seveda poskrbeti tudi za brezhibno izvedeno hidroizolacijo. Le-ta se v praksi pasivne gradnje najpogosteje namesti med dva sloja toplotne izolacije, s čimer dobimo izredno kvalitetno in varno rešitev tudi za čas, ko poteka gradnja hiše. Po pravilu hidroizoliranja zaščto proti vodi in vlagi v zemlji izvedemo najmanj dvoslojno v primeru, da uporabimo bitumenske hidroizolacije. V primeru namestitve hidroizolacje med dva sloja toplotne izolacije, uporabimo elastomerno samolepilno bitumensko hidroizolacijo v debelini minimalno 4 mm, katere spoje medsebojne še dodatno zatesnimo s pomočjo ogrevanja. Ker je hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije povsem zaščitena ter masa objekta povsem spoji sloje hidro- in toplotne izolacije, dodatni sloj HI v praksi ni potreben. Pri tanjših samolepilnih hidroizolacijah v primeru potresa, ko pride do povečanih strižnih sil, se enoslojna tanka ali pa bolj toga hidroizolacija lahko pretrga. Ker so to novi načini uporabe tako toplotnih kot hidro-izolacij, so bili v okviru raziskave potresne varnosti delani preizkusi na posameznih sklopih s kombinacijo različno kvalitetnih materialov, ki so pokazali razlike v obnašanju. Vsled tega, bomo v kratkem predstavili za potresno ogrožena območja sprejemljivo kombinacijo konkretnih tipov proizvodov.

Izvedba hidroizolacije na temeljni plošči, ki je tu ne predstavljamo, je sicer izvajalcem najbližja, je pa iz energijskega vidika hkrati najneugodnejša, saj konstantno vlažna temeljna plošča poveča toplotne izgube.

Povezane vsebine

Vlaga v prostoru in kako se je znebiti	HITRO DO UGODNE PONUDBE: vas zanimajo toplotne črpalke, sončna elektrarna, prezračevanje, klimatska naprava, kamin, …	Gradnja z lesom



Ime in priimek:
Naslov:
Pošta in kraj:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:

Sporočilo:
	Pošljite kopijo sebi

Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:

Soglasje	Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe. V kolikor je za pripravo svetovanja ali informativne ponudbe potrebna soudeležba partnerskega podjetja (izvajalca monterskih storitev), soglašam, da obdelovalec (spletni portal www.varcevanje-energije.si) za pripravo ponudbe posreduje oddano povpraševanje ustreznemu partnerskemu podjetju. Več v Obvestilu o zasebnosti.

	SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda
	SONČNE ELEKTRARNE Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
	PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
	PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
	DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.